Vlada je podprla predloga novele zakona o vojnih grobiščih in novele zakona o žrtvah vojnega nasilja.
Ob tem vlada z dopolnili k prvemu predlogu odpravlja neusklajenost glede opredelitve vojnih grobišč, z dopolnili k drugemu zakonu pa med drugim ustrezneje opredeljuje priznanje statusa žrtve in pravico do materialnega zadoščenja.
"Bistveno izboljšuje sedanjo ureditev"
Vlada je podprla predlog novele zakona o vojnih grobiščih, ki ga je v zakonodajni postopek vložila skupina poslancev s prvopodpisanim Bojanom Kontičem (SD), "ker se s predloženimi rešitvami bistveno izboljšuje sedaj veljavna ureditev", so sporočili z vladnega urada za komuniciranje (Ukom). Vlada tudi predlaga tri dopolnila, s katerimi po navedbah Ukoma odpravlja medsebojno neusklajenost posameznih določil zakonskega predloga in vnaša dopolnila, ki jih je, zaradi nomotehnične ustreznosti besedila, predlagala zakonodajno-pravna služba.
"Upoštevane zahteve ustavnega sodišča"
Vlada je prav tako podprla predlog novele zakona o žrtvah vojnega nasilja, ki ga je v zakonodajni postopek poslala ista skupina poslancev s prvopodpisanim Bojanom Kontičem. Razlog za podporo noveli je ta, da predlog po mnenju vlade upošteva zahteve iz odločbe ustavnega sodišča po jasnejši opredelitvi kategorije žrtev vojnega nasilja. Vlada je ob tem v obravnavo predlagala več dopolnil. Ta med drugim ustrezneje urejajo priznanje statusa žrtve vojnega nasilja, pravico do materialnega zadoščenja žrtev vojnega nasilja in pravno varstvo bivših italijanskih vojakov, so še zapisali na Ukomu.
"Oba zakona imata večinsko podporo"
Poslanci DeSUS, LDS in SLS so konec maja v državni zbor za obravnavo po skrajšanem postopku vložili noveli zakona o vojnih grobiščih in zakona o žrtvah vojnega nasilja. Predlagajo, da ju državni zbor sprejema po skrajšanem postopku. Po besedah prvopodpisanega pod oba predloga Bojana Kontiča so zakona v DZ vložili zato, ker so po številnih usklajevanjih, ki so se začela že v prejšnjem mandatu in nadaljevala v tem mandatu DZ, za oba predloga dosegli večinsko podporo. Poleg tega je "tu odločba ustavnega sodišča", ki ugotavlja, da veljavni zakon o žrtvah vojnega nasilja ni v skladu z ustavo.
Status žrtve tudi vsem otrokom
Bistvena sprememba, ki jo prinaša novela zakona o žrtvah vojnega nasilja, je po njegovih besedah ta, da priznava status žrtve vojnega nasilja vsem otrokom, ne glede na to, na kateri strani so bili ubiti njihovi starši. Novela pa po njegovem v ničemer ne spreminja do zdaj najbolj spornega 6. člena zakona. Slednji namreč določa, da status žrtve vojnega nasilja ne more dobiti oseba, ki je prostovoljno ali poklicno sodelovala na strani agresorja.
Skupna kostnica v Teharjah, spomenik v Ljubljani
Predlog novele zakona o vojnih grobiščih med drugim predvideva ureditev skupne kostnice, ki naj bi se postavila na Teharjah, ter spomenik vsem žrtvam, ki bi se postavil v Ljubljani. Določa tudi napise za omenjena grobišča. Na skupni spomenik v Ljubljani bi zapisali Župančičev verz Domovina je ena, nam vsem dodeljena in eno življenje in ena smrt. Vojna grobišča bi dobila napis Umrli kot žrtve vojne, povojna grobišča pa napis Žrtve vojne in revolucionarnega nasilja.
SDS: Gre za neusklajeni besedili
V največji opozicijski stranki so že junija opozorili, da gre za neusklajeni besedili, pri tem pa novela zakona o žrtvah vojnega nasilja po njihovo ne odpravlja protiustavnosti. Poslanec SDS France Cukjati je glede novele zakona o vojnih grobiščih dejal, da ta sicer ni tako problematična, "da se je ne bi dalo dopolniti".
"Brez statusa civilne žrtve partizanov"
Drugače je po njegovo z novelo zakona o žrtvah vojnega nasilja, saj predlog "sicer omenja žrtve ukrepov tako imenovanih drugih oboroženih sil, a jih obravnava žaljivo in diskriminatorno", s tem pa tudi ne odpravlja ugotovljene neskladnosti z ustavo zaradi nepriznavanja statusa žrtve vojnega nasilja tudi civilistom, ki so bile izpostavljeni nasilju partizanskih enot.
Omenjena zakona bo državni zbor obravnaval na izredni seji 8. septembra.
3
