Vlada imenovala Dežmana za direktorja arhiva

Ni pa vlada potrdila mandatov direktorjev direktoratov na ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, kot je bilo sprva napovedano. Kot so poročali nekateri mediji, je minister za izobraževanje Žiga Turk podal več predlogov kadrovskih imenovanj, med njimi naj bi vlada danes v. d. direktorjem direktoratov ter generalnemu sekretarju na omenjenem ministrstvu spremenila status iz vršilcev dolžnosti v stalno imenovanje.

Vlada nastavlja svoje kadre? Turk: Predlog je bil podan še pred vladno krizo Ta poteza je v javnosti dvignila veliko prahu, pojavljali so se očitki, da želi vlada pred odhodom zaposliti "svoje" kadre. Turk pa je pojasnil, da je predlog za imenovanje v. d. direktorjev direktoratov na mesto direktorjev v proceduro vložil, še preden se je začela aktualna kriza. "Mogoče sem bil pri tem nekoliko počasnejši od ostalih kolegov, ki so to naredili že prej," je dejal. A na dnevnem redu današnje seje vseh predlogov kadrovskih odločitev še ni bilo, razlog za to pa še ni znan.

Vlada je sprejela tudi nekaj kadrovskih odločitev Je pa vlada sklenila, da za direktorja Arhiva RS imenuje Jožeta Dežmana, ki je to funkcijo doslej opravljal kot vršilec dolžnosti. Imenovan je za obdobje petih let, z možnostjo ponovnega imenovanja, in sicer od 1. februarja. Poleg tega je s 1. februarjem za dobo petih let imenovala Tomaža Rozmana za generalnega sekretarja MIZKŠ, ki je bil doslej vršilec dolžnosti te funkcije. Med kadrovskimi odločitvami je sicer vlada danes tudi razrešila generalno direktorico direktorata za invalide, vojne veterane in žrtve vojnega nasilja Dragico Bac ter kot vršilca dolžnosti na to mesto imenovala Cveta Uršiča.

Vlada se je seznanila z napredkom pri odpravi administrativnih ovir Vlada se je na seji seznanila tudi s poročilom o izvajanju aktivnosti na področju boljše zakonodaje in odprave administrativnih ovir. Te ukrepe je treba po njeni oceni pospešiti, pri tem pa so prednostna področja okolje in prostor, finance, delovnopravna zakonodaja, javna naročila in javni razpisi ter črpanje evropskih sredstev. Cilj projekta je zmanjšanje administrativnih bremen za gospodarstvo za 25 odstotkov, kar bi prineslo 360 milijonov evrov prihrankov na letni ravni. Ključni projekti so v prvi vrsti usmerjeni v reformo zakonodaje in zmanjšanje administrativnih ter zakonodajnih bremen in v drugi vrsti v izboljšanje storitev javne uprave, ki se nanašajo predvsem na pridobivanje različnih dovoljenj.

V obdobju od leta 2009 do jeseni 2012 je bilo že realiziranih več kot 200 ukrepov po posameznih področjih, 108 jih je bilo realiziranih delno, za pet ukrepov pa je realizacija predvidena v letu 2013. Za 33 ukrepov s strani resorjev ni bilo podanih pojasnil glede realizacije in jim je treba s tega vidika nameniti večjo pozornost, je v poročilu zapisalo ministrstvo za pravosodje in javno upravo.

Vlada ni obravnavala novega tožilskega zakona Je pa vlada je z dnevnega reda seje umaknila novelo zakona o državnem tožilstvu, ki naj bi spreminjala postopek imenovanja novih državnih tožilcev. Razlog za umik zakonskega predloga še ni znan. Vsebina zakonske novele sicer še ni bila javno dostopna, zato tudi njena vsebina podrobneje ni znana. Sodeč po osnutku zakona, ki ga je ministrstvo novembra lani poslalo v javno obravnavo, a se je lahko po javni obravnavi še nekoliko spremenil, novela spreminja postopek imenovanja novih državnih tožilcev. Ta naj bi bil jasnejši in predvsem bolj učinkovit.

Ker predlagatelji zakona, to je ministrstvo za notranje zadeve, ocenjujejo, da ima generalni državni tožilec premajhne pristojnosti, da bi lahko optimalno izvrševal vodil tožilstvo, naj bi novela predvidela, da bo minister lahko izdal Državnotožilski red ali morebitne njegove spremembe le na predlog generalnega državnega tožilca. Do zdaj je slednji na spremembe Državnotožilskega reda podal le mnenje.