Visokošolski sindikat nasprotuje spremembam

Minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport ter predlagatelj zakona dr. Žiga Turk je poudaril, da bo predlagana sprememba med drugim uredila zdaj ne dovolj jasne postopke ponovnih akreditacij visokošolskih zavodov, spremenila bo strukturo Nacionalne agencije RS za kakovost v visokem šolstvu, fakultetam pa bo podelila več avtonomije pri urejanju. Predlog po Turkovih besedah tudi odpravlja domnevne ovire glede svobode ustanavljanja visokošolskih organizacij, ki bi jih v Sloveniji ustanavljali tuji ponudniki visokošolskega izobraževanja. O uredbi je minister dejal, da prinaša konkreten razrez sredstev med visokošolske zavode, pri tem pa ohranja enako razmerje med javnimi in zasebnimi visokošolskimi zavodi. Politika s spremenjeno sestavo in načinom imenovanja sveta Nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu na delo omenjene agencije ne bo mogla vplivati, je uvodoma dejal minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žiga Turk.

Sestava in način imenovanja sveta agencije, kot ju predvideva predlog, sta primerljiva z ureditvami v drugih evropskih državah, z novo ureditvijo pa politika po zagotovilih Turka ne bo imela nobenega vpliva na neposredno odločanje agencije. Agencija ne more biti odvisna od tistih, ki naj bi jih nadzirala, to je razlog, da spreminjamo njeno sestavo in način imenovanja, je pojasnil Turk.

Uredba uvaja obvezno spremljanje rezultatov visokošolskih zavodov, na novo pa ureja pripravo sanacijskega načrta in sankcije, če zavodi ne posredujejo določenih podatkov. V uredbi je tudi upoštevano, da vsi zavodi do zdaj dosegli enake stopnje rasti, je dodal minister Turk. Peter Glavič: Bo naša univerza še naprej med najboljšimi? Prof. dr. Peter Glavič je predstavil primerjalno statistiko Slovenije glede na povprečje držav OECD-ja na področju izobraževanja. V Sloveniji je pričakovani čas šolanja pol leta daljši od evropskega povprečja, imamo majhen delež vpisanih na univerzah in velik na visokih šolah, je povedal Glavič, ki pravi, da je naša država po deležu diplomantov na repu držav OECD-ja. Visoko šolstvo sicer po njegovem izpolnjuje naloge, ki so mu bile dane, država pa jih ne. Leta 2009 se je osnovno šolstvo financiralo nadpovprečno, srednje in visoko pa podpovprečno, pri tem so bili izdatki sicer nadpovprečni, a delež izdatkov za terciarno povpraševanje pada, je dejal Glavič.

Pri raziskavah v visokem šolstvu je Slovenija pod povprečjem. Opozoril je, da plače na visokih šolah padajo od leta 2005, in to bolj kot v osnovnem in srednjem šolstvu, je pojasnil Glavič. Kot primer je navedel docenta z doktoratom na eni od mariborskih fakultet, za katerim je deset let vrhunske prakse doma, ki ima 1300 evrov neto plače, dodatnih tristo evrov pa zasluži z raziskovalnim delom. Glavič je dejal, da ljubljanska univerza spada med tri, mariborska univerza pa med pet odstotkov najboljših na svetu. Nevarnost pri predlagani novi ureditvi Glavič vidi v tem, ali bo povečana obremenitev vplivala na kakovost in ali se bo zgodila cepitev ljubljanske univerze. "Bomo potem sploh še imeli katero univerzo med petsto najboljšimi na svetu?" se sprašuje Glavič.

Matej Makarovič: Predlog zakona sledi evropskim zgledom Dr. Matej Makarovič je zbrane v državnem zboru nagovoril z vprašanjem, ali si v Sloveniji želimo predvsem parlamentarno demokracijo ali korporativizem. Trenutna ureditev visokega šolstva je po njegovem naravnana korporativistično. Predlog sprememb in dopolnitev zakona predvideva, da bodo člani imenovani v svet nacionalne agencije na predlog stroke. Tako bodo morali tudi delovati, je poudaril Makarovič, torej samostojno in vlada nanje ne bo smela vršiti pritiskov. Ali hočemo slediti evropskim zgledom ali vztrajati pri modelu, ki ga nikjer ni, se sprašuje Makarovič. Predlog spremembe zakona o visokem šolstvu je po njegovem povsem skladen s tem, kako je to področje urejeno v Evropi. Makarovič meni, da je visokošolski del družbe treba ustrezno strokovno regulirati. Nacionalna agencija mora zastopati javni interes na področju šolstva, saj je regulator na tem področju, ta pa že po definiciji ne more biti sestavljen iz tistih, ki jih regulira, je dejal Makarovič, ki je svoje stališče ponazoril s primerom, da tudi s svetom Agencije za zavarovalni nadzor ne upravljata neposredno Triglav ali Vzajemna. "V agenciji zato ne sme biti ne predstavnikov visokega šolstva ne predstavnikov vlade. Edini predstavniki so lahko študenti in predstavniki gospodarstva, ker so neposredni porabniki sistema," je prepričan Makarovič.

Agata Šega: Profesor je plačan kot šofer avtobusa O predlogu sprememb zakona o visokem šolstvu je spregovorila tudi dr. Agata Šega, predsednica sindikata ljubljanske Filozofske fakultete. Izrekla se je proti njim. Opozorila je na slabo plačo nekoga, ki ima doktorat in dvajsetletni delovni staž na fakulteti. "Zaslužim toliko kot šofer mestnega avtobusa," je dejala Šega in opozorila tudi na slabe prostorske razmere, ki so po njenem katastrofalne. "Odločitev glede sprejetja predlaganih sprememb zakona o visokem šolstvu nas lahko stane zelo drago. Stane nas lahko univerze," je prepričana.

Angažirani menijo, da gre za sistematično prečrpavanje sredstev Da je smisel privatizacije podreditev univerz in umetno ustvarjanje krize na področju financiranja javnih univerz, je prepričana Lilijana Burcar iz skupine Angažirani. Po njenem se s privatizacijo prečrpavajo sredstva od manj premožnih k bolj premožnim. Na ta način naj bi se univerze odprlo in podredilo interesom zasebnega kapitala, meni Burcarjeva, katere skupina je sicer zjutraj pred državnim zborom predstavila resolucijo proti privatizaciji javnega visokošolskega izobraževanja, saj da ima Slovenija ima destruktivne trende, ki uničujejo šolstvo in znanost.

Visokošolski sindikat proti predlogu sprememb zakona Proti predlogu zakona se je opredelil dekan Akademije za glasbo, radio, film in televizijo, profesor Miran Zupanič, ki meni, da je glas za zakon glas proti interesom zdajšnjih in prihodnjih generacij. V nasprotovanju spremembam na področju visokega šolstva se skriva težnja po ohranjanju zdajšnjega statusa, se pravi po vzdrževanju zdajšnjega monopolnega položaja nekaterih centrov, je prepričan dr. Matevž Tomšič. Svoje nasprotovanje predlogu sprememb zakona sta izrazila predsednik in članica predsedstva Visokošolskega sindikata Slovenije, dr. Marko Marinčič in dr. Marija Javornik Krečič. Marinčič je med drugim prepričan, da predlog predvideva politična izbiro sveta nacionalne agencije, kar vodi v mednarodno izolacijo. Univerzitetne avtonomije po njegovem ne smeta omejevati ne politična ne univerzitetna oblast. Visokošolski sindikat predlaga, da se oblikuje skupina poslancev iz vseh strank in se loti pisanja nove visokošolske zakonodaje.