Velikonočne pisanice in drsanke vse bolj značilnost Bele krajine

Na območju Metlike in Črnomlja se s to dejavnostjo več ali manj redno ukvarja vsaj pet izdelovalk, pisanice in drsanke pa vse bolj uvrščajo med značilnosti območja.

Kot je povedala izdelovalka pisanic Martina Vidic iz Rosalnic pri Metliki, je izdelavo podrobneje poznala njena mati, ki pa znanja ni prenesla na otroke. Sama se je s tehniko izdelave pisanic in drsank pred desetletjema seznanila pri znanki, ki je obiskala tovrstni tečaj, sčasoma pa je njeno navdušenje - potem ko je izgubila službo - preraslo v dopolnilno delo, s katerim se je poleg kmetijstva preživljala.

Znanje posredovala že marsikomu Dobila je tudi certifikat domače obrti, z omenjeno dopolnilno dejavnostjo pa se - sicer nekoliko manj - ukvarja tudi odkar je v pokoju, je pojasnila in dodala, da je znanje posredovala že marsikomu. Na več koncih Slovenije in tudi v Pulju ter Trstu pa je izvedla več delavnic velikonočnega krašenja jajčnih lupin.

Zadnja leta na leto okrasi približno 250 jajc, lotila pa se je že različnih, od najmanjših jajčk turških kokoši do kokošjih, gosjih in nojevih jajc, ki po njenih besedah zahtevajo posebno tehniko obdelave. Nekaj jih je okrasila za velikonočno razstavo na Brezjah na Gorenjskem, je dejala.

Izročilni vzorci Pri krašenju se naslanja na izročilne vzorce, kot so motiv poganjka praproti, jelkove vejice, trikotnikov in podobno, tem pa dodaja svoje zamisli. Predvsem izdeluje pisanice, vsako leto pa zgolj zase izdela še nekaj drsank.

Menila je še, da se ljudje, pa ne zgolj Belokranjci, vse bolj zanimajo za obe vrsti okrašenih jajc. Povpraševanje po pisanicah in drsankah se povečuje, nekatere izdelovalke pa na leto okrasijo tudi do dva tisoč jajc. Zanimanje za njihovo izdelavo raste tudi pri novih naraščajih, je še povedala Vidičeva.

Bela krajina - izvirno območje izdelovanje velikonočnih pisanic in drsank Bela krajina, predvsem okrožje Adlešičev, velja za izvirno območje izdelovanje velikonočnih pisanic in drsank. Predvsem je za ohranitev izročila zaslužen Ljubljančan Božo Račič, ki je leta 1919 služboval v Adlešičih. Domačine je vzpodbujal k ohranjanju in obujanju običajev, dogovoril se je tudi za prvo prodajo pisanic.

V Beli krajini so sprva izdelovali le te, nato so med vojno zaradi pomanjkanja barvil začeli izdelovati drsanke. Jajca so kuhali v čebulnih olupkih, nato pa so v naneseno plast barve s topo konico vpraskali okras.

Izdelava barvitejših pisanic je zahtevnejša Izdelava barvitejših pisanic je zahtevnejša. Gre za batik tehniko, z uporabo črne, bele in rdeče barve. Izdelovalci najprej s tako imenovanim pisačem na golo jajčno lupino nanesejo tanko sled staljenega čebeljega voska. Pred tem v hladno vodo namočijo rdeč krep papir, ko ta spusti barvo, pa v obarvano vodo za pol ure položijo jajca.

Ko se osušijo, prvoten vzorec z voskom dopolnijo in jajca skuhajo v črni tekstilni barvi. Ko se v vreli vodi vosek stali in odstopi, jih nežno obrišejo in suhe zloščijo s slanino ali oljem. Na koncu skozi luknjici v izpihanem jajcu vdenejo volneno nit in jo zavežejo.

Nekdaj so uporabljali le naravna barvila, čebulne olupke, češmin, hrastovo lubje in žafran. Za stare pisanice je značilen okras trikotnikov, kvadratov, črt, resic in krogov, po drugi svetovni vojni pa so ga začeli oblikovati svobodneje. Dodali so cvetove in podobno, večkrat tudi kratke verze. Danes je okras poljuden.