"Veliko noč na tak ali drugačen način praznujemo vsi"

Ovsec: Veliko noč na tak ali drugačen način praznujemo vsi Etnolog Damjan J. Ovsec je prepričan, da na tak ali drugačen način veliko noč praznujemo vsi. Pa naj si gre za "prave kristjane, ki poznajo globlji pomen velikonočnih praznikov, kot tudi tiste, ki cerkve ne obiskujejo, a tradicionalno praznujejo veliko noč, in take, ki o ozadju velike noči nimajo pojma, a se zaradi pomanjkanja ateističnega prepričanja preprosto pridružijo tradicionalni poti", pojasnjuje Ovsec, ki je prepričan, da k razširitvi praznovanja velike noči precej pripomore tudi dejstvo, da jo izvaža najmočnejša država na svetu, Amerika. "Gre za komercializacijo in tega se zavedamo. V tem času tudi neverni rečejo: "Aha, prišlo je to obdobje, pridružimo se mu še mi."

Anton Stres: Z vero v Jezusovo in naše vstajenje krščanstvo stoji in pade "Praznovanje velike noči je za kristjane ne samo največji, ampak tudi najbolj bistven praznik, ker z vero v Jezusovo in naše vstajenje krščanstvo stoji in pade," je za SiOL pojasnil ljubljanski nadškof Anton Stres. "Glede na to, kako se ljudje opredeljujejo do krščanske vere, se opredeljujejo tudi do osrednjega velikonočnega praznika. In obratno: kakor praznujemo, tako tudi verujemo. Za verujoče je ta praznik bistveno vsebinski, za neverujoče pa je seveda kvečjemu skupek prijetnih običajev." Po besedah nadškofa Stresa pa je treba upoštevati, da je veliko ljudi tudi nekje vmes. "Niso pretrgali vseh vezi s krščansko vero in upanjem in jih tudi ne želijo, ker se zavedajo ali vsaj slutijo, da brez upanja v dokončno zmago resnice nad lažjo, pravice nad krivico, ljubezni nad sovraštvom in življenja nad smrtjo ni mogoče živeti optimistično, ustvarjalno in konstruktivno."

Geza Erniša: Ni človeka, ki se ne bi ukvarjal z vprašanjem eksistencializma Po mnenju škofa evangeličanske cerkve Geza Erniše Slovenci veliko noč jemljejo zelo različno. "Za tiste, ki verjamejo, da po smrti obstaja upanje v večnost, ne le prazen nič, je ta praznik nekaj vsebinskega, temeljno vprašanje, ki se dotika človekovega pogleda na vstajanje in večnost, medtem ko je za druge to preprosto dela prost dan, ki pa se vsebinsko ne dotika njihovih življenj." Čeprav kot pravi, posebnih raziskav na to temo niso delali, se mu zdi, "da ni človeka, ki se s tem vprašanjem ne bi ukvarjal".

Ovsec: Zgledi vlečejo Etnolog Damjan J. Ovsec je dognanja, ki so plod dolgoletnih raziskav, strnil v knjigi Praznovanje pomladi in velike noči na Slovenskem in po svetu, velikonočne praznike pa vidi kot izredno žive. Danes še bolj kot v obdobju po drugi svetovni vojni. "Še posebej po osamosvojitvi opažam celo vrsto dejavnosti obujanja starih šeg in običajev." Velikonočni prazniki so po eni strani cerkvenoliturgična in po drugi strani ljudska tradicija, ki se ji težko izognemo. "Živimo v globalni vasi, kjer zgledi prevladujejo," pravi Ovsec. "Trgovine, izložbe, časopisi in televizijski programi so polni velikonočnih simbolov in človek tega preprosto ne more spregledati. Trebuha, tako kot denarja, ideologija ne zanima. "

"Nič ni novega pod Soncem" Velikonočni prazniki imajo korenine v judovstvu in starih poganskih navadah. "Velika noč je polna poganizmov. To, da je Kristus vstal od mrtvih, ni krščanska domislica," poudarja Ovsec. "Tudi poganski bogovi prerajanja so umrli pozimi in spomladi vstali od mrtvih, Kristus pa je nadgradnja tega. Verovanja v ponovno vstajenje niso nič novega."