Ponedeljek, 4. 3. 2024, 23.00
9 mesecev, 3 tedne
Večmilijardna črna luknja ali manipulacija Janševe sekretarke?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
8,45
ZZZS je za zdravila, medicinske pripomočke in cepiva plačal skoraj 650 milijonov evrov.
V zadnjih dneh zdravniške organizacije in njim naklonjeni profili na družabnih omrežjih poskušajo v javnost lansirati informacije, da so zdravniške plače malo da ne zanemarljiv strošek v več kot štiri milijarde težki zdravstveni blagajni. O tem, da bi se morali namesto z zdravniškimi plačami ukvarjati s tem, kam iz zdravniške blagajne ponikne več milijard evrov, je v zadnji oddaji Tarča govorila tudi Tina Bregant, državna sekretarka na ministrstvu za zdravje v času Janševe vlade. Preverili smo, kakšni so odhodki zdravstvene blagajne in ali so zdravniške plače res tako majhen problem.
"Mi vsi državljani plačujemo pet milijard letno ZZZS in od tega, pazite, je masa plač zdravnikov 440 milijonov. To je približno devet odstotkov. /…/ Jaz mislim, da bi pacienti bili pripravljeni zdravnikom, ki jih potrebujejo, plačati. Namesto da se sprašujejo, kam pa izgine tistih 4,5 milijarde letno. Ker očitno ne gre za zdravniške plače. Kam ponikne ta denar? Za draga zdravila? Za farmacijo? Ali za dobavitelje? Mislim, da je to ključno vprašanje," je v oddaji Tarča nedavno hitela razlagat Tina Bregant.
Njena izjava je zaokrožila po družabnih omrežjih, med drugim je eno od objav na to temo na omrežju X delil tudi profil Mladi zdravniki, nad objavo pa prilepil več simbolov z zadetkom naravnost v tarčo.
🎯⬇️🎯⬇️ https://t.co/6D8PhqAl8h
— Mladi zdravniki (@MladiZdravniki) March 1, 2024
A izjavo Bregantove bi prej kot zadetek v polno morali označiti kot manipulacijo.
Masa zdravniških plač prava, vse drugo govorjenje na pamet
Podatek o masi plač zdravnikov sicer drži. Na portalu plač v javnem sektorju je mogoče preveriti, da je bilo novembra lani plačni podskupini zdravniki in zobozdravniki izplačanih 36,3 milijona evrov plač, kar bi na letni ravni pomenilo približno 435 milijonov evrov.
Iz letnega poročila Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je razvidno, da je bilo iz različnih virov lani vplačanih za 3,87 milijarde prispevkov (in ne pet milijard), skupaj z nakazili države in drugimi prihodki pa je imel zavod 4,32 milijarde evrov prihodkov. Odhodki so znašali 4,39 milijona evrov, razliko pa so na ZZZS pokrili s presežkom iz preteklih let.
Če od odhodkov zavoda odštejemo zdravniške plače, ostanejo v blagajni slabe štiri milijarde evrov. Iz razreza odhodkov po namenih porabe je razvidno, da je lani ZZZS za zdravila in medicinske pripomočke plačal skoraj 650 milijonov evrov, 600 milijonov evrov je šlo za bolniška nadomestila (po 30. dnevu izplačilo krije ZZZS), 228 milijonov evrov za financiranje programov socialnih zavodov in obvezne socialne varnosti, skoraj 74 milijonov za mednarodna zavarovanja in sedem milijonov za zdravljenja v tujini.
Odhodki zdravstvene blagajne so se sicer v zadnjih petih letih povečali za dobrih 53 odstotkov, močno so začeli rasti predvsem po letu 2015.
800 milijonov evrov za plače medicinskih sester in drugih zdravstvenih delavcev
Denar iz zdravstvene blagajne se ne izteka neznano kam, temveč ga zdravstveni zavodi namenjajo ne samo za plače zdravnikov, temveč tudi za plače drugega zdravstvenega in podpornega osebja.
Stroškov plač v zdravstvu ZZZS ne navaja posebej, saj večinoma navaja višino financiranja programov. V letnem poročilu so sicer razkrili podatek, da so transferji v javne zavode lani znašali 2,58 milijarde evrov, pri čemer so plače in prispevki v tem znesku znašali 1,53 milijarde evrov ali 59,5 odstotka celotnega zneska. K masi plač v zdravstvu je treba prišteti tudi lep del 415 milijonov evrov, ki jih je ZZZS lani plačal zasebnim izvajalcem.
Če si pomagamo še s podatki portala plač v javnem sektorju, lahko ugotovimo, da gre ob okoli 430 milijonih evrov za zdravniške plače iz zdravstvene blagajne (v manjšem deležu tudi iz državnega proračuna) še okoli 540 milijonov evrov za plače medicinskih sester in babic, 260 milijonov evrov za plače zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev ter še na desetine milijonov evrov za plače farmacevtskih delavcev, drugih strokovnih delavcev in podpornega osebja v zdravstvenih zavodih.
Če seštejemo samo strošek plač, zdravil, medicinskih pripomočkov, bolniških nadomestil, mednarodnih zavarovanj in programov socialnih zavodov in obvezne socialne varnosti, ugotovimo, da so ti zelo oprijemljivi stroški lani predstavljali več kot tri milijarde ali več kot 70 odstotkov vseh odhodkov zdravstvene blagajne.
Bi zdravstveni prispevek dvignili na 55 evrov?
Ob tem je znano, da v Fidesu s stavko poskušajo doseči bistveno povišanje zdravniških plač. Če bi vlada sprejela njihove zahteve po novih delovnih mestih in ločenem zdravstvenem stebru, v katerem bi zdravniške plače usklajevali s povprečnimi mesečnimi plačami in jih množili s faktorji od 1,65 do 3,85, bi po nekaterih izračunih na letni ravni to pomenilo dodatnih 400 milijonov evrov vreden strošek za zdravstveno blagajno.
Če bi to recimo financirali prek obveznega zdravstvenega prispeveka, bi ga s 35 morali dvigniti na vsaj 55 evrov na mesec, pri čemer so že konec lanskega leta v ZZZS opozarjali, da bi se moral ta prispevek zaradi inflacije v zdravstvu, ki je znašala devet odstotkov, že dvigniti za vsaj deset evrov.
Ob tem je seveda odveč poudariti, da bi na tolikšen dvig plač zdravnikov gotovo takoj odreagirale druge plačne podskupine v javnem sektorju in sprožile plaz zahtev po višjih plačah.
