V zadnjem času več groženj predsedniku vlade in notranjemu ministru

Na policiji so za Planet Siol.net povedali, da so določene varovane osebe v Sloveniji občasno deležne resnih groženj s smrtjo. Policija v zadnjem času beleži porast števila izrečenih groženj, predvsem predsedniku vlade in ministru za notranje zadeve. Zaradi groženj pa je bilo na podlagi ocene ogroženosti uvedeno tudi varovanje generalnega direktorja policije. Ravnanje policije v tovrstnih primerih je sicer opredeljeno z načrtom varovanja, ki pa je varovan z določeno stopnjo tajnosti. Politika deluje represivno, javnost se počuti ogroženo Bojan Dobovšek s fakultete za varnostne vede je za Planet Siol.net povedal, da so politiki načeloma ogroženi zaradi organiziranega kriminala terorizma, zaradi ljudi z javnih nemirov ali zaradi naravnih katastrof. "Glede na to, da trenutno politika deluje predvsem represivno in temelji na strahu in vladanju s strahom, je odziv javnosti pač takšen, da se počuti ogroženo s strani politike in nekateri odreagirajo tudi tako, da odvrnejo z isto mero, da poskušajo vzbuditi strah pri politikih," je dodal. "Večja kot je kriza, več je groženj" Po njegovih besedah tudi v pogledu groženj postajamo vse bolj evropska država. "Vzorci so podobni v podobnih evropskih državah in večja kot je kriza, več je teh groženj. Politiki se morajo zamisliti nad stanjem v družbi in odreagirati tako, da te grožnje s svojim vedenjem zmanjšujejo. Morajo se obnašati preventivno, odvračati vzroke teh groženj, ne pa z dodatnim ustvarjanjem strahu pred krizo in večanjem represivnih ukrepov še poglabljati te spirale strahu in represije." Po njegovem mnenju pa je ključno to, da tako v Sloveniji kot drugje v Evropi politiki na te grožnje odreagirajo s še večjo represijo in s še večjim spodbujanjem strahu v družbi. "Oni morajo ravnati ravno obratno. S svojim vzgledom ravnati nekoruptivno in odvračati strah z izboljševanjem socialnih pogojev za življenje ljudi."

Ljudje različno izražajo nezadovoljstvo, nekateri tudi z grožnjami Predsednik Sindikata policistov Slovenije Zoran Petrovič pa je za Planet Siol.net povedal, da so zadnji dogodki vezani na nezadovoljstvo državljanov z delovanjem vlade, nosilcev javnih pooblasti oziroma politikov nasploh. "Z ukrepi, ki so prizadeli tako gospodarstvo kot javni sektor, se je povečalo število ljudi, ki so globoko pod pragom revščine. Iz tega razloga veliko ljudi prihaja v hude osebne socialne stiske, pri čemer se usmerjajo različne oblike zunanjega nezadovoljstva proti politiki. Ljudje različno izražajo nezadovoljstvo, nekateri tudi z grožnjami."

"Nekatere grožnje dobivajo tudi predznak legitimnosti med ljudmi" Je pa Petrovič prepričan, da se bo s poglabljanjem krize resnost teh groženj še stopnjevala. "Nikoli ni mogoče povsem izključiti resnosti vsakega posamičnega primera, gre tudi za storilce, ki živijo in delujejo pod precejšnjim stresom in obremenitvami. Najbolj nevarna so dejanja v afektu, ki jih pri posamezniku ni mogoče vnaprej predvideti. Nekatere grožnje ali poškodovanja javnega premoženja glede na klimo v Sloveniji dobivajo tudi predznak legitimnosti med ljudmi," je dodal.

Slovenija je še vedno varna država Petrovič je sicer prepričan, da je generalno gledano naša država še vedno varna, dejstvo pa je, da narašča število drobnih deliktov. Je pa prepričan, da se bo, če ne bo novih kadrovskih okrepitev, varnostna slika začela slabšati, "saj se deficit v policiji giblje nekje med 600 in 800 policistov, kar je za operativno delo policije velika številka". Po besedah predsednika sindikata je v zadnjem času izjemni pritisk na policiste zaradi demonstracij, ker prevzemajo delo tistih, ki so neposredno na varovanjih.

Pa lahko policija pravočasno odkrije grožnje in se nanje ustrezno odzove? Policija ima po Petrovičevih besedah zakonske pristojnosti, pa tudi zakonske omejitve. "V primeru neustreznih pristojnosti je treba razširiti in vpeljati nove doktrine. Ključni moment je preventivno delovanje, preden se neposredno ogrožanje sploh začne," je še povedal in dodal, da lahko glede na to, da do zdaj ni bilo resnih incidentov ogrožanja, podamo splošno oceno, da je odziv ustrezen.

Pogorevc: Slovenija glede groženj ni nikakršna izjema Nekdanji generalni direktor policije Marko Pogorevc pa je za Planet Siol.net povedal, da je treba vsako grožnjo javni osebi, pa naj bodo to politiki, kulturni delavci, ljudje iz gospodarstva, odgovorno in resno obravnavati. "Še posebej pa to velja za tiste politike, ki opravljajo najvišje funkcije v državi. V Evropi imamo kar nekaj primerov, celo v izjemno varnih državah, ko so bili najvišji politiki deležni bodisi fizičnih napadov bodisi atentatov. Poglejte, kaj se je zgodilo pred leti na Švedskem z zunanjo ministrico sredi trgovskega središča." Dodal je, da morajo biti ob takih grožnjah tiste službe, ki so odgovorne za njihovo varnost, še posebej pozorne, kar pomeni, da morajo to imeti v uvidu pri načrtih njihovega ravnanja in pri načrtih izvajanja teh ukrepov. Pogorevc sicer meni, da Slovenija glede groženj ni nikakršna izjema. "Prav tam, kjer so mislili, da so izjeme, se je izkazalo, da teh izjem ni," je dodal.

Z grožnjami se srečujemo takrat, ko je nek politik bolj izpostavljen Z grožnjami so se sicer soočali tudi v času, ko je bil sam generalni direktor policije. "Tudi takrat so bile različne grožnje, ki smo jih v policiji resno jemali. Predvsem smo imeli pisemske grožnje in anonimke. In vsako tako grožnjo smo ocenili in jo nato imeli v uvidu pri načrtih varovanja," je povedal Pogorevc in dodal, da se z grožnjami srečujejo predvsem takrat, ko je nek politik bolj izpostavljen, ko pa so krizni časi, so te grožnje še pogostejše.