Petek, 6. 5. 2022, 11.39
1 leto, 11 mesecev
V vojni zvezdniških zakoncev se dogaja za Slovenijo nekaj popolnoma nepredstavljivega
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
5,75
30
Sojenje med nekdanjima zakoncema Amber Heard in Johnnyjem Deppom je mogoče spremljati v živo prek spleta.
Razvpito sojenje med nekdanjima zakoncema Amber Heard in Johnnyjem Deppom spremlja praktično ves svet. Dogajanje v sodni dvorani prenašajo v živo. To je v ZDA pri odmevnih primerih namreč stalna praksa, medtem ko se v zgodovini Slovenije, kljub pozivom javnosti in mnenju strokovnjakov, da bi s tem pripomogli k večji transparentnosti delovanja sodnega sistema, to še ni zgodilo. "Slovenija je med državami v Evropi med najbolj zaprtimi. Še nobene obravnave slovenska sodišča niso prenašala," pojasni Jurij Toplak, profesor in predstojnik Katedre za javno pravo na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru in gostujoči profesor na univerzi Fordham v New Yorku.
Javnost sojenja je predpostavka poštenega sodnega varstva. Formalnopravno je javnost sojenja v Sloveniji zagotovljena po 24. členu ustave, a kako je ta uresničena v praksi, je druga zgodba.
Toplak: Za zaupanje v sodstvo je ključna transparentnost sojenja
Spletni prenos najpomembnejših sojenj postaja v razvitih državah standard odprtega postopka, a do leta 2022 se v Sloveniji to še ni zgodilo. Tudi pri najpomembnejših zadevah v času covida, ko javnost na sodišče ni mogla, tega niso naredili. Na upravnem sodišču se recimo branijo, da sodišče za zdaj še ni opremljeno s tehnično opremo za prenašanje obravnav.
Po besedah pravnika Jurija Toplaka so le v enem primeru, ko je sodišče v Sloveniji odločalo o pomembni zadevi veljavnosti lokalnih volitev v Ljubljani, ki zadeva več kot sto tisoč volivcev, odobrili prenos, a so ga omejili na največ deset gledalcev: "Omejitev števila gledalcev na spletu je nerazumna. Do obravnave potem ni prišlo in postopek stoji že tri leta."
V preteklosti so mnenje Jurija Toplaka o sodstvu med drugim objavili New York Times, Wall Street Journal in The Guardian.
Toplak poudarja, da je za zaupanje v sodstvo transparentnost sojenja ključna, javnost in stranke postopka pa imajo pravico do javnega sojenja: "Države omogočajo snemanje in prenašanje sodnih obravnav zelo različno. Nekatere pustijo kamere v dvorani le pri najpomembnejših sojenjih, tistih z velikim interesom javnosti ali tistih, kjer s snemanjem soglašajo stranke postopka. V nekaterih državah je dovoljeno prenašati ali snemati le neke dele postopka, v drugih ves postopek. V ZDA vsaka od 50 držav, podobno kot v EU vsaka od 27 držav, ureja dostop kamer na sodiščih. V vseh 50 državah ZDA snemajo ali prenašajo vsaj najpomembnejše postopke, pri civilnih in kazenskih se pravila po državah razlikujejo."
V ZDA prenos sojenja že leta 1935
Praksa v tujini se v marsičem razlikuje od delovanja sodne veje oblasti pri nas. Naše sodstvo se upira popolni odprtosti, s katero bi zvišalo kredibilnost in legitimnost ter posledično zaupanje javnosti. Videoprenos vseh obravnav velikega senata ponuja Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP), prenašana so bila sojenja od nekdanjega premierja Iva Sanaderja na Hrvaškem do teniškega igralca Novaka Đokovića v Avstraliji.
"Že pred 27 leti je prenos sojenja O. J. Simpsonu gledalo 150 milijonov gledalcev, zvočno že več let obravnave prenaša vrhovno sodišče ZDA. Že leta 1935 je bilo na nekem sojenju v ZDA 130 kamer in po tem so dostop najprej za nekaj časa prepovedali, kasneje pa uredili s pravili," pove Toplak.
V Sloveniji problem tudi z dostopnostjo sodb
Zahteva, da sojenje poteka javno in da so sodbe javno objavljene, sta le dve izmed sestavin poštenega sojenja. A tudi pri drugem, javni objavi sodb, se v Sloveniji zapleta. Dostop do sodb je omejen, delovanje naših sodišč pa je s tem neustrezno in javnost nima pravice, da se seznani s sodno prakso.
"Žal je na spletu dostopen le manjši del sodb višjih sodišč in o tem, ali bo sodba objavljena, odloča kar sodnik, ki jo je napisal. Tako je na spletu večina sodb Višjega sodišča v Ljubljani in manj kot desetina sodb z mariborskega sodišča. Ta ureditev je neustrezna in krši pravico javnosti, da se seznani s sodno prakso, otežuje delo sodnikom in odvetnikom. Javnost ne more izvedeti, kakšna je pravilna razlaga zakona. Sodb okrožnih in okrajnih sodišč sploh ni na spletu. Državni zbor je pred enim letom pozval vlado, naj predlaga zakon, po katerem bodo objavljene vse anonimizirane pravnomočne sodbe višjih sodišč, a kolikor vem, je prej prišlo do volitev in zakona parlament ni sprejel," še pojasni Toplak.
30