SiolNET. Novice Slovenija
3

termometer

  • Messenger
  • Messenger

V Sloveniji se skrajneži počutijo varne

3

termometer

 | Foto:
Simpatizerji skrajnih stališč Islamske države niso le na Bližnjem vzhodu, ampak tudi v Evropi, ob tem pa nimamo mehanizma za ukrepanje, o varnostni grožnji v Sloveniji pravi obramboslovec Uroš Svete.

Pred dnevi se je na spletu pojavil posnetek samooklicane Islamske države, v katerem njeni pripadniki balkanskim državam sporočajo, da so njihove prihodnje tarče. Islamisti najprej napovedujejo napad na Srbijo, sledile naj bi Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Črna gora, Albanija in Makedonija.

Slovenije islamisti v posnetku ne omenjajo, a se ob tem vseeno pojavljajo določena vprašanja: koliko je naša država dejansko izpostavljena in kakšna je varnostna grožnja skrajnega islama zanjo?

Slovenija ima trenutno nizko oceno ogroženosti zaradi terorizma, odgovarjajo z obveščevalno-varnostne agencije (Sova), ta se pri omenjeni oceni naslanja na ugotovitve sveta za nacionalno varnost. Sova sicer ves čas spremlja ogroženost Slovenije in podatke pošilja "zakonsko določenim prejemnikom informacij agencije". Kako konkretno Sova deluje, na agenciji ne razkrivajo, saj gre za tajne podatke.

Če nimamo definicije ekstremizma, ne moremo ukrepati "Ne le v Sloveniji, na splošno se premalo ubadamo z vzrokom tega pojava. Ne gre za to, da bi te grožnje prišle z Bližnjega vzhoda, severne Afrike in tako naprej, ampak so simpatizerji skrajnih stališč tudi med nami v Evropi. Tu kot družba nismo znali najti nekega mehanizma," je opozoril obramboslovec Uroš Svete.

Dejal je, da je so mnoge države v zadnjem času spremenile svojo zakonodajo tako, da so sodelovanje svojih državljanov v ekstremističnih organizacijah v tujini označile kot kaznivo, pri nas pa je to področje precej neurejeno.

"Že leta se pregovarjamo, kaj je ekstremizem in kako ga obravnavati. Če nimamo definicije ekstremizma in če se na tej točki spremo politično, levi vidijo desnega, desni levega, nihče pa se resno ne ukvarja z vsebino, imajo težavo tudi naše službe, zlasti policija in obveščevalne službe, ki bi se sicer s tem ukvarjale," meni Svete.

Slovenija je presečišče tranzitnih poti, pri nas se skrajneži počutijo varne "Terorizem je v zadnjem času vedno bolj prisoten prav zaradi socialnih problemov in razmer na Bližnjem vzhodu in v okolici. To pa izkoriščajo organizacije teroristično-verskega tipa, da pridobivajo svoje člane. Potencialne tarče teh organizacij so zaradi slabih razmer v tranzicijskih državah in državah EU prav ljudje, ki zaradi selitve industrije v manj razvite države izgubljajo delo," pravi Bojan Dobovšek s fakultete za varnostne vede.

Slovenija leži na tranzitnih poteh, ki obstajajo tako rekoč od nekdaj. Balkanska za trgovino z ljudmi, Svilnata pot … in druge, ob tem pa Dobovšek ugotavlja: "Slovenija velja za presečišče teh poti in zato za zdaj ni prepoznana kot ciljna država. Zato se pripadniki omenjenih skupin, ki prehajajo prek Slovenije ali pa se tukaj skušajo skriti ali delovati, pri nas počutijo varne. Vse institucije v družbi, ne le policija in Sova, morajo zato pravilno odgovarjati na ta vprašanja."

Odgovornost je širša od policije in Sove Uroš Svete pravi, da slovenski organi v varnostnih operacijah redno sodelujejo z drugi službami predvsem na ravni Nata in EU. Tam prihaja do izmenjave podatkov med tovrstnimi službami. Je pa delovanje varnostnih struktur javnosti seveda skrito.

Teroristične organizacije v Sloveniji lahko ''kupijo'' osebe za svoje ideale, pravi Bojan Dobovšek. "Poleg policije, Sove in finančnih institucij je zdaj odgovornost tudi na celotni družbi. Ustvarjati moramo pogoje, da bodo imeli ljudje možnost normalnega preživetja in se ne bodo ozirali po tistih, ki prodajajo svoje ideologije."

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin