Kazenski zakonik za kruto ravnanje z živalmi predvideva denarne, za hujše oblike mučenja živali pa tudi zaporno kazen.
Nedavno je bila pri nas izrečena najvišja kazen za mučenje živali doslej, in sicer trije meseci zapora.
Kazenski zakonik določa, da se za mučenje živali lahko izreče kazen do enega leta zapora
Kot so v začetku tedna poročali nekateri mediji, je ljubljansko višje sodišče na tri mesece zapora obsodilo moškega, ki je sosedovega psa z vrvjo privezal na avtomobil in ga vlekel po cesti, dokler žival ni poginila. Višje sodišče je tako s svojo odločitvijo v zaporno spremenilo petmesečno pogojno kazen, ki jo je izreklo krško okrajno sodišče. Kazenski zakonik sicer določa, da se za mučenje živali lahko izreče kazen do enega leta zapora. Na tej podlagi je bila v Sloveniji lani poleti izrečena prva - takrat enomesečna - zaporna kazen.
"Mi smo toplo pozdravili tako prvo kazen lansko leto v Kopru, kot sedaj to drugo. Izrekanje zapornih kazni zaradi mučenja živali vsekakor podpiramo in upamo, da bodo sodišča po vsej Sloveniji to vzela za svojo sodno prakso," je dejala predsednica Obalnega društva proti mučenju živali Andrea Bogataj Krivec.
Če bi bilo takšnih sodb več, morda do kakšnega krutega mučenja živali sploh ne bi prišlo, saj bi ljudi bojazen, da bodo morda končali v zaporu, odvrnil od tega, pravi. Pa tudi nekdo, ki bo na omejeni svobodi 30 ali pa 90 dni, bo v tem času razmišljal, zakaj se je znašel tam, in se bo morda kaj spremenilo tudi pri njem, dodaja.
"Ves čas se srečujemo s primeri, ko za žival ni bilo ustrezno poskrbljeno"
Andrea Bogataj Krivec pravi, da se v njihovem zavetišču pravzaprav ves čas srečujejo s primeri, ko za živali ni bilo ustrezno poskrbljeno, a na hujši primer mučenja žival k sreči niso naleteli od lanskega poletja.
V ponedeljek so denimo poskrbeli za psičko, ki je imela na sebi več kot sto klopov, in klici, ko jih ljudje obveščajo o psih, polnih klopov, so po njenih besedah v teh dneh kar pogosti. Težave so večje tudi v poletnih mesecih, ko živali v vročini potrebujejo senco in svežo vodo.
V njihovem zavetišču imajo trenutno okrog 40 psov, sprejmejo pa jih lahko največ 70. Mačk je manj, saj imajo za njihovo namestitev manj prostora. Se pa kriza očitno pozna tudi tu.
Veliko ljudi se odloča za posvojitev psa iz zavetišča
Kot pojasnjuje Bogataj Krivčeva, se veliko manj ljudi odloča za posvojitev psa z zavetišča. "V Kopru imamo srečo, ker sodelujemo s tržaškim društvom, ampak posvojitve Slovencev so v letošnjem letu zelo padle," pravi. To opažajo še zlasti v teh pomladanskih mesecih, ko se je običajno največ ljudi odločilo za posvojitev psa.