Poslanska skupina SDS je razočarana nad sklepi, ki jih je v ponedeljek na izredni seji o vladnih ukrepih proti krizi sprejel DZ. Po besedah Andreja Vizjaka gredo ukrepi v pravo smer, a so nezadostni.
SDS predlaga nove vladne ukrepe
Poslanska skupina SDS vladi predlaga, da čim prej pride pred DZ z novimi ukrepi. Vizjak je danes na novinarski konferenci spomnil, da je opozicija predlagala tak sklep, a ga je koalicija zavrnila in "namesto tega sprejela ciničen sklep, da je vlada pripravila konsistenten sveženj ukrepov, s katerim bo država omejevala naraščanje števila brezposelnih, zagotavljala ustrezno likvidnost in ohranjala konkurenčnost na mednarodnih trgih".
"Ukrepi so neambicionzni"
"Že sama dikcija teh sklepov pove, da so zelo konzervativni, neambiciozni, nerazvojni in da so diametralno nasprotni ambicijam, da gre slovensko gospodarstvo v tehnološki in razvojni preboj," je prepričan Vizjak. Kot je dodal, je v teh kriznih časih tudi priložnost za razvoj, zato je treba gospodarstvu tak razvoj omogočiti.
Vizjak je kritičen predvsem do novele zakona o dohodnini, s katero se uvajajo davčne olajšave za investicije v opremo samo za en segment gospodarstva, in sicer le za samostojne podjetnike. Takšna odločitev po Vizjakovih ocenah pomeni neenakopraven položaj gospodarskih subjektov.
Vizjak: Vlada se je lotila kampanjskega sprejemanja ukrepov
Ponedeljkova razprava v DZ je po Vizjakovih besedah pokazala tudi na konceptualno pomanjkljivost ukrepanja vlade, "ki se je lotila kampanjskega sprejemanja ukrepov, paket za paketom". "Mi zagovarjamo drug pristop: takoj, če ni že prepozno, sprejeti večino ukrepov, z neko časovno dinamiko uveljavitve, ki bi bili jedro vseh ukrepov in bi bili razpršeni na najrazličnejše ciljne skupine," je poudaril.
SDS predlaga ukrepe za oživitev delovanja bančenga sistema
V poslanski skupini SDS predlagajo, da takšen protikrizni paket ukrepov sestoji iz ukrepov, ki ciljno davčno razbremenjujejo gospodarstvo, zlasti tisto, ki investira v tehnološki razvoj in raziskave ter v opremo. Predlagajo tudi nadaljnje ukrepe za oživitev delovanja bančnega sistema, izdajo državnih razvojnih obveznic ter niz drugih ukrepov, ki bi birokratsko in likvidnostno pomagali podjetjem.
Vizjak je prepričan, da gospodarstvo z vladnimi ukrepi ni dobilo pozitivnih signalov, kako bo država pomagala v kriznih časih, tako da je v prihodnje po njegovem mnenju pričakovati še večjo depresijo. "Temu bodo sledili le socialni ukrepi, ne pa razvojni," je dodal.
Kot je še spomnil Vizjak, je opozicija vladi pri oblikovanju ukrepov ponudila roko in si želi učinkovitega dialoga.
Delodajalci in trgovci: Ukrepi vlade ne zadoščajo
Noveli zakonov o davčnem postopku ter dohodnini po oceni Združenja delodajalcev Slovenije in Trgovinske zbornice Slovenije nista zadosten in vsebinsko ustrezen odgovor na aktualne razmere v gospodarstvu. Najprimernejši ukrep za blažitev posledic gospodarske krize je znižanje prispevne stopnje.
Ukrepi ne izboljšujejo likvidnostnih razmer v gospodarstvu
Kot so danes sporočili iz obeh organizacij, omenjeni noveli zakonov ne izboljšujeta likvidnostnih razmer v gospodarstvu, kakor tudi ne ciljata na ohranjanje delovnih mest. Spremembe zakona o davčnem postopku ne bodo prinesle znatnega in takojšnjega učinka, ki ga gospodarstvo potrebuje, medtem ko so spremembe zakona o dohodnini namenjene le ozkemu krogu gospodarskih subjektov, učinki pa niso neposredni, ampak oddaljeni v prihodnost, opozarjajo v Združenju delodajalcev Slovenije in Trgovinski zbornici Slovenije.
Kot opozarjajo podpisniki, gospodarstvo potrebuje učinkovite ukrepe za blažitev posledic krize takoj. Znižanje prispevne stopnje, ki ga je predlagalo vseh pet delodajalskih organizacij, a se vlada za to ni odločila, je po njihovem mnenju najprimernejši ukrep, ki ustreza dejanskim aktualnim razmeram v gospodarstvu. Ukrep je transparenten, preprost, nediskriminatoren do podjetij in bi učinkoval že z začetkom leta 2009.
V obeh organizacijah od vlade pričakujejo dogovor o strukturnih ukrepih
Vlada je v zameno ponudila delno subvencioniranje polnega delovnega časa, vendar pa tudi predlog zakona o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa ni bil uvrščen na dnevni red ponedeljkove seje DZ. S tem je bila zamujena tudi priložnost, da bi bilo gospodarstvo deležno vsaj druge najboljše rešitve, ki jo tako zelo potrebuje že z začetkom leta 2009, saj podjetja nimajo več naročil že za januar, opozarjajo v Združenju delodajalcev Slovenije in Trgovinski zbornici Slovenije.
V Združenju delodajalcev Slovenije in Trgovinski zbornici Slovenije od vlade v najkrajšem času pričakujejo dogovor o bistvenih strukturnih ukrepih, tako na področju trga dela kot davčne zakonodaje. Hkrati opozarjajo na potrebo po racionalizaciji javne porabe.
Ministrstvo bo proučilo predlog OZS glede investicijskih olajšav
Ministrstvo za finance bo proučilo zahtevo Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS), naj se glede investicijskih olajšav izenači vsa mikro in mala podjetja in naj olajšave veljajo tako za samostojne podjetnike kot tudi za pravne osebe, so povedali na ministrstvu.
Na ministrstvu že pripravljajao predlog naslednjih ukrepov
Iz OZS so danes sporočili, da je minister za finance Franc Križanič predsedniku OZS Miroslavu Klunu, sicer tudi poslancu SD, zagotovil, da na ministrstvu že pripravljajo predlog naslednjih ukrepov, ki bodo morebiti potrebni za odpravo posledic finančne in gospodarske krize. V tem okviru bodo proučili tudi možnost izenačitve davčne olajšave na reinvestiran dobiček manjših družb z omejeno odgovornostjo z na novo uvedeno davčno olajšavo na reinvestiran dobiček samostojnih podjetnikov.
Ne glede na ukrepe za odpravljanje finančne in ekonomske krize pa naj bi ministrstvo za finance v skladu s koalicijsko pogodbo predlagalo uvedbo enotne investicijske olajšave za vse gospodarske družbe, še pravijo na OZS. Kot je znano, je DZ v ponedeljek sprejel novelo zakona o dohodnini, s katero se delež investiranega zneska, ki ga lahko samostojni podjetniki uveljavljajo kot investicijsko olajšavo, zvišuje na 30 odstotkov.