SiolNET. Novice Slovenija
0,06

termometer

  • Messenger
  • Messenger

V DZ predlog za spremembo volilnih okrajev

0,06

termometer

Državni zbor, glasovanje, poslanec, poslanci |  | Foto: Ana Kovač
Foto: Ana Kovač

Skupina poslancev s prvopodpisanim Danijelom Krivcem iz SDS je danes v DZ vložila predlog novele zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v DZ, ki spreminja meje volilnih okrajev. Zakon bodo obravnavali po skrajšanem postopku, je razvidno s spletne strani DZ.

Skupina poslancev iz vrst SDS, SMC in DeSUS je s prvopodpisanim vodjem poslanske skupine SDS Danijelom Krivcem danes v DZ vložila predlog novele zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v DZ, ki spreminja meje volilnih okrajev. Spremembe skupno zadevajo 15 volilnih okrajev. Zakon bodo predvidoma obravnavali po skrajšanem postopku, piše STA.

Poslanci SDS, šest poslancev SMC in štirje DeSUS

Vložitev predloga novele je bila pričakovana po tistem, ko je minuli teden propadel še drugi poskus spremembe krovnega volilnega zakona, s katerim bi volilne okraje ukinili in uvedli relativni prednostni glas. Predlog za spremembe meja volilnih okrajev je nastal v sodelovanju koalicije in ministrstva za javno upravo, pod predlogom pa so podpisani poslanci SDS, šest poslancev SMC in štirje poslanci DeSUS.

Najbolj sta spremembam meja volilnih okrajev naklonjeni SDS in DeSUS, medtem ko sta SMC in NSi nazadnje podprli ukinitev volilnih okrajev. A ker ta poskus ni uspel, je pričakovati njuno prizadevanje za uresničitev ustavne odločbe po drugi poti. Poslanci NSi sicer v skladu z napovedjo pod predlog zakona za spremembe meja volilnih okrajev niso podpisani, piše STA.

Volitve. Glas. Volilna skrinjica. | Foto: Thinkstock Foto: Thinkstock

Kot je navedeno v predlogu, se v skladu z ustavno odločbo volilni okraji spremenijo tako, da se zmanjšajo razlike v velikosti volilnih okrajev po številu prebivalcev in se upoštevajo geografska zaokroženost ter skupne kulturne in druge značilnosti volilnih okrajev.

Spremembe v ničemer ne spreminjajo obsega prve, druge in tretje volilne enote, vključujejo pa spremembe v ostalih petih volilnih enotah. Znotraj slednjih predlog sprememb in dopolnitev zakona vsebuje spremembe pri skupno 15 volilnih okrajih.

Po veljavni zakonodajni ureditvi je razmerje med najmanjšim volilnim okrajem po številu prebivalcev (Hrastnik z 9214 prebivalcev) in največjim volilnim okrajem (Grosuplje s 40.813 prebivalcev) 1:3,73. Glede na predlagane spremembe pa je največji volilni okraj Celje I s 36.150 prebivalci, najmanjši pa Ilirska Bistrica, ki ima 13.370 prebivalcev. Razmerje med njuno velikostjo je 1:2,7, piše STA.

Povprečna volilna enota ima 23.324 prebivalcev

Povprečno velika volilna enota v Sloveniji ima 23.324 prebivalcev, skupno odstopanje osmih volilnih enot od navedenega je 21,6 odstotka, torej povprečno 2,7 odstotka, pojasnjujejo v predlogu zakona.

Predlagatelji navajajo, da so pri pripravi zakona upoštevali tudi odločbo ustavnega sodišča, ki je kot ustavno dopustno razmerje med volilnimi okraji določila razmerje 1:3, če se spoštuje načelo geografske zaokroženosti in druge značilnosti volilnega okraja. Z novo odločbo pa je ustavno sodišče odločilo, da je neustavno preseganje kriterija 1:3, če niso izpolnjeni kriteriji geografske in druge povezanosti, so pojasnili.

Za sprejetje zakona o volilnih enotah je potrebna navadna večina v DZ, medtem ko je bila za spremembo krovnega volilnega zakona potrebna dvotretjinska večina. Podprlo pa jo je 55 poslancev, torej pet premalo, piše STA.

Sprememba volilne zakonodaje je potrebna, ker je ustavno sodišče ugotovilo njeno neustavnost v delu, kjer določa volilne okraje, saj je med njimi prevelika razlika. Rok, ki ga je določilo ustavno sodišče za uveljavitev njegove odločbe, je sicer potekel danes.

V vsakem primeru bo torej DZ z implementacijo ustavne odločbe zamujal. Kot je sredi junija poslanke in poslance opozoril predsednik republike Borut Pahor, bi odlašanje s spremembami volilne zakonodaje utegnilo imeti usodne posledice, saj se volitve v DZ po 21. decembru "ne bi mogle izogniti utemeljenim očitkom o njihovi protiustavnosti in nelegitimnosti".

Tako so bile spremembe volilne zakonodaje ena od treh tem današnjega srečanja predsednikov republike, DZ, vlade in DS.

Pahor je v izjavi za medije po srečanju ponovno opozoril na izjemno tveganje, če do odločitve DZ o spremembi volilne zakonodaje ne bi prišlo. Zato je vse pozval k sprejetju sprememb. To bi po njegovih besedah pomenilo, da Slovenija poleg vseh drugih zahtevnih okoliščin ne bi tvegala še ustavnopravne spornosti morebitnih predčasnih volitev, piše STA.

Borut Pahor | Foto: STA, Wikipedia Foto: STA, Wikipedia

Predsednik DZ Igor Zorčič je spomnil, da je po drugem neuspešnem poskusu ukinitve volilnih okrajev v domeni vseh poslancev, da vložijo ves napor v sprejem sprememb meja volilnih okrajev. Čeprav je za to potrebna manjša večina kot za ukinitev volilnih okrajev, pa po njegovem mnenju to ne bo nič manjši zalogaj. Po njegovih besedah se že kaže bojazen, da si nekateri preračunavajo morebitne izide po spremembi meja volilnih okrajev in bodo temu primerno glasovali o zakonu.

Premier in prvak SDS Janez Janša verjame, da bo v DZ v kratkem oblikovana zadostna večina za sprejetje tega zakona. Prilagoditev velikosti volilnih okrajev je po njegovem mnenju elegantna rešitev za izpolnitev odločbe ustavnega sodišča.

Poslanca narodnih skupnosti predlagala poenostavitev

Medtem pa sta poslanca narodnih skupnosti Felice Žiža in Ferenc Horváth ponovno vložila predlog novele zakona o volitvah v DZ, s katerim predlagata spremembo volilnega sistema poslancev narodnih skupnosti. Namesto zapletenega točkovnega sistema, po katerem volivci zdaj prednostni vrstni red na glasovnici označijo s številkami, kandidatom pa temu primerno pripade število točk, predlagata enostavnejši enokrožni večinski sistem.

Predlog upošteva tudi opozorilo varuha človekovih pravic, naj bo osebam, ki jim je kasneje kot deset dni pred glasovanjem nepredvideno odvzeta prostost ali so sprejete v bolnišnico ali institucionalno varstvo, omogočeno uresničevanje volilne pravice. Namero za glasovanje po pošti bi tako lahko volivec podal do pet (in ne več deset) dni pred volitvami, še piše STA.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin