"Utrujeni smo od mejnega spora"

»O Sloveniji se te dni na Hrvaškem sploh ne govori veliko, ker smo zdaj menda v dobrih odnosih zaradi doseženega dogovora med Kosorjevo in Pahorjem,« je za SiOL povedal hrvaški politični komentator Tomislav Klauški. En dan velika ljubezen, drug dan pa nič več Obenem pa opozarja, da lahko zaradi kakšnih novosti iz Slovenije v zelo kratkem času zopet pride do zaostritve odnosov in vnovičnih napetosti. »En dan slišimo, da smo v zelo dobrih odnosih, drug dan pa da nismo. Že od nekdaj je bila Sanadarjeva taktika, da so se, ko na Hrvaškem nekaj ni »štimalo«, zaostrile razmere s Slovenijo in se je nadaljevala ribiška vojna. Seveda pa ima tudi Slovenija v ta namen svojega Joška Jorasa in njegova cvetlična korita,« je spomnil Klauški. Prepričan je, da je vse to iracionalno: »Ti odnosi, ko se zelo ljubimo ali zelo sovražimo, vmes pa nič, ne vodijo nikamor.«

Hrvaška javnost sploh ne ve, kaj se dogaja v Sloveniji … Razloge za trenutno skromno zanimanje hrvaške javnosti o slovenskem referendumu vidi tudi v tem, da hrvaška javnost sploh ne ve, kaj se dogaja v Sloveniji: »Ni nekega sistemskega spremljanja razmer v Sloveniji. Slovenija je tema, ki se na Hrvaškem pojavlja v naletih, in takrat praviloma izzove veliko histerijo.«

Klauški verjetno ni edini, ki pogreša stališče hrvaškega predsednika Iva Josipovića: »Te dni nič ne govori o Sloveniji, kar je meni izjemno čudno. Kot pravnik in predsednik, ki je del uradne hrvaške politike, bi imel predsednik Josipović pravico povedati svoje mnenje, zlasti zato, ker sprva arbitražnega sporazuma ni podpiral.«

… ali kaj sta se premiera pravzaprav (z)menila Težava, ki najbrž pesti tudi slovensko javnost, je, da (niti) na Hrvaškem ne vedo zanesljivo, kaj se pravzaprav sploh dogaja z arbitražnim sporazumom in o čem sta se Kosorjeva in Pahor sploh menila in se še menita. »Pri nas manjka ogromno informacij in se zanašamo na informacije iz uradnih vladnih virov, ki so dirigirane in ki jim, iskreno povedano, pr nas redkokdo verjame. A ker so to edine informacije, ki jih dobivamo, se na njih moramo zanašati,« pojasnjuje Klauški.

Kot primer omenja tudi izjavo slovenskega premiera Pahorja, da je Hrvaška zelo popustila Sloveniji: »Ni znano, kaj je za tem ali morda Pahor to izjavo uporablja v politikantske namene, da bi se obranil od svojih nasprotnikov.«

Od nekdaj številne neznanke o mejnem vprašanju Prav tako ni jasno, ali je vprašanje pristopa Hrvaške Evropski uniji ločeno od mejnega vprašanja: »Premierka Jadranka Kosor trdi, da je, a drugje slišimo, da ni tako. Podvrženi smo manipulacijam, enako kot smo bili v času Iva Sanaderja in Janeza Janše; odvisni smo od nekih tajnih dogovorov in polovičnega dobavljanja informacij, ki nam sploh ne razkrijejo, kaj sta se premiera pravzaprav zmenila.«

Hrvaška javnost je po njegovem mnenju zbegana, zato ocenjuje, da se bo vsaka rešitev v obeh državah najbrž izkazala kot veliko presenečenje. »Račan in Drnovšek sta poskusila doseči rešitev in to je v tem trenutku najbližje optimalni rešitvi, čeprav so takrat v hrvaški javnosti Račana skorajda razpeli. Danes je bolj jasno, da boljše rešitve v tem trenutku ni, a je še vedno veliko različnih stališč o tem.«

Kdo bi koga reševal? Hrvaški je, izpostavlja Klauški, edino pomembno, da se pot v Evropsko unijo nadaljuje in temu je pripravljena podrediti skoraj vse, čeprav je podpora hrvaških državljanov pristopu Evropski uniji vnovično zamajana tudi zaradi grške krize. »Ni nam jasno, ali bi, če bi bila Hrvaška že v EU, zdaj reševali tudi nas ali bi morali mi reševati Grčijo tako kot jo rešuje tudi Slovenija.«

Referendum neredko beg od odgovornosti O razpisanem naknadnem zakonodajnem referendumu v Sloveniji meni, da je referendum običajno politično orožje, tudi na Hrvaškem, ki ga vlada razpiše takrat, ko vnaprej ve odgovor ali ko želi s sebe sprati odgovornost. »Na Hrvaškem smo bili zadovoljni z izglasovanjem arbitražnega sporazuma in nimamo stališča o tem, zakaj je ta referendum nujen. Upamo le, da bo uspel, čeprav javnosti ni jasno, kaj bi Hrvaška dobila, če referendum uspe in kaj, če pade. Hrvaška je utrujena od mejnega spora, zlasti v teh težavnih razmerah, ko država poka po šivih.«

Zastavice na 100 metrov? In če 6. junija prevladajo nasprotniki arbitražnega sporazuma? Klauški za SiOL odgovarja: »Ne vem, gremo ponovno od začetka, iskala se bo nova rešitev. Nekdanji hrvaški predsednik Stipe Mesić je svoj čas predlagal, da se gre po celotni meji in zakoliči zastavice vsakih 100 metrov ter to vprašanje končno reši. Nihče ne ve, komu in čemu služijo vse te razprave, žuganje s katastrskimi izpiski, obtoževanja o okupaciji. Ko bomo nekoč oboji v Evropski skupnosti, vprašanja morske meje ne bo več.«

Govori se sicer tudi o tem, da so prav v tistem delu Jadrana, ki bi lahko bil predmet arbitraže, velika nahajališča plina, a Klauški dopušča možnost, da je to le še ena od zgodb, s katerimi si državi solita pamet. »Po drugi strani pa pravijo, da sta Hrvaška in Slovenija edini dve sosednji državi na svetu, ki nista nikoli bili v vojni.« Najbrž ni razloga, da bi se to spremenilo.