Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Četrtek,
1. 3. 2012,
12.28

Osveženo pred

7 let, 12 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Četrtek, 1. 3. 2012, 12.28

7 let, 12 mesecev

Ustavno sodišče zavrnilo pobudo RTVS kot neutemeljeno

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 4
Ustavno sodišče je kot neutemeljeno zavrnilo pobudo za oceno ustavnosti zakona o izvrševanju proračunov za leti 2011 in 2012 v členih, ki opredeljujejo višino rtv-prispevka.

Pobudo je lani vložila Radiotelevizija Slovenija (RTVS) zaradi izpada dela januarskega prihodka zavoda zaradi pravne praznine za plačevanju prispevka.

Zavod lani ostal brez skoraj pet milijonov evrov prihodkov RTVS je lani ostal brez skoraj pet milijonov evrov prihodkov, saj so zaradi pravne praznine januarski prispevek lahko zaračunali le za obdobje med 22. in 31. januarjem, torej za 10 dni in ne za cel mesec.

Na ustavnem sodišču so zapisali, da je prišlo do izpada sredstev iz naslova mesečnega prispevka le za del enega meseca, poleg tega pa prispevek ni edini vir financiranja RTVS, saj zavod po zakonu pridobiva sredstva iz mesečnega prispevka, tržnih dejavnosti, sponzoriranja in drugih virov.

"Pobudnik sam navaja, da bo svoj letni finančni načrt izpolnil, čeprav z velikim naporom" "Pobudnik sam navaja, da bo svoj letni finančni načrt izpolnil, čeprav z velikim naporom. Tako le delen izpad sredstev enega izmed virov financiranja ni mogel pomeniti takšnega zmanjšanja sredstev financiranja, da bi bilo zaradi njega nedopustno poseženo v ustavno varovan položaj RTVS," so zapisali na ustavnem sodišču.

Ob tem navajajo, da je imel zakonodajalec stvarno utemeljen razlog, to je preprečitev retroaktivnosti, da je mesečni prispevek uveljavil šele od uveljavitve novele zakona o izvrševanju proračunov. Zato je očitek o neskladju izpodbijanih določb očitno neutemeljen, so zapisali na ustavnem sodišču.

Kako je nastal zaplet glede januarskega prispevka? Zaplet glede višine januarskega rtv-prispevka je nastal, ko so na RTVS na položnice za lanski januarski prispevek zapisali znesek v višini 12 evrov, čeprav je novela zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2011 in 2012, ki določa višino prispevka pri 12 evrih, začela veljati šele 22. januarja lani.

Po veljavnem zakonu o RTVS rtv-prispevek sicer znaša 11 evrov, vendar pa je vlada željam RTVS po evro višjem prispevku ugodila na način, da je to zapisala v vsakokraten zakon o izvrševanju proračunov.

Zakon o izvrševanju proračunov za leti 2011 in 2012 pa določbe o višini prispevka ni vseboval, saj je bil leta 2010 sprejet novi zakon o RTVS, ki je določitev višine prispevka ponovno sistemsko uredil znotraj zakona, ki ureja javno radiotelevizijo, a je nato novi zakon o RTVS decembra leta 2010 na referendumu padel.

RTVS vložilo pobudo na ustavno sodišče 1. februarja lani RTVS je vložilo pobudo na ustavno sodišče 1. februarja lani, izpodbijali pa so razlago 47. člena zakona o izvrševanju proračunov RS za leti 2011 in 2012. Ta člen zakona namreč razveljavlja člen zakona o izvrševanju proračuna za leti 2010 in 2011, ki je določal višino rtv-prispevka. Takšna razlaga bi namreč pomenila, da je bil prispevek 1. januarja lani ukinjen.

RTVS je sicer lansko leto kljub nižjim prihodkom od načrtovanih zaključil s pozitivnim rezultatom, saj so ustvarili za 177.000 evrov več prihodkov od odhodkov. RTVS je sicer lani prodala za 18,9 milijona evrov obveznic in delnic.

Zavrnjena tudi pobuda Jožefa Jarha Ustavno sodišče je na seji 17. februarja soglasno zavrnilo tudi pobudo Jožefa Jarha za začetek postopka za oceno ustavnosti 52. člena zakona o volitvah v državni zbor. Pobudnik je izpodbijal navedeno določbo zakona o volitvah v DZ, ki določa, da če dvoje ali več političnih strank vloži skupno listo kandidatov, mora biti iz imena skupne liste razvidno, da gre za skupno listo dveh ali več političnih strank. Po oceni ustavnega sodišča pobuda ne odpira pomembnih ustavnopravnih vprašanj, zato jo je sodišče zavrnilo.

Ne spreglejte