Ustavna zaušnica sindikatom

Semoličeva Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, ki je skupaj s Sindikatom upokojencev Slovenije, Sindikatom državnih organov Slovenije in GLOSO, Sindikatom kulture Slovenije, zahtevala ustavno presojo drugega, tretjega, četrtega in šestega odstavka 143. člena zakona o uravnoteženju javnih financ, je dobila z ustavnega sodišča nedvoumen pravni poduk: reprezentativni sindikati lahko vlagajo zahtevo za presojo ustavnosti le, če so ogrožene pravice delavcev. Le-te pa v izpodbijanih določbah zakona o uravnoteženju javnih financ niso ogrožene.

Sindikalni boj tudi za "osebe, ki niso naši člani" Sindikati so za neustavne razglasili določbe, ki se nanašajo na zmanjšanje pokojnin, za katerih izplačilo Republika Slovenija zagotavlja sredstva iz državnega proračuna, ter člen, ki začasno ureja višino in izplačilo letnega dodatka, do katerega so upravičeni prejemniki pokojnin oziroma določenih nadomestil iz invalidskega zavarovanja.

Kot so zapisali v obvestilu, ki ga je ZSSS razposlala svojim članom, je način, kako je zakonodajalec uredil določitev višine pokojnin, katere izplačilo zagotavlja proračun RS, po njihovem prepričanju v nasprotju z načelom prepovedi diskriminacije, v nasprotju z načelom zaupanja v pravno državo in v nasprotju s prepovedjo povratne veljave zakona.

"Gre za pokojnine bivših delavcev policije, pokojnine zaposlenih v zavodih za prestajanje zapornih kazni, upokojencev, ki so bili v času aktivnega dela prejemniki nagrad Prešernovega sklada, Borštnikovega prstana, Badjurove, Jakopičeve, Sovretove nagrade, Bloudkove nagrade ali vrhunski športniki, ki so za svoje športne dosežke na evropski in svetovni ravni bili prejemniki medalj. Tudi uživalci vojaških pokojnin ter zavarovanci oziroma njihovi družinski člani, ki imajo priznan status aktivnega borca – udeleženca NOB so z določbo 143. člena ZUJF po našem prepričanju postavljeni v neenakopraven položaj in pred zakonom niso obravnavani enako kot ostali prejemniki pokojnin, katerih izplačilo zagotavlja proračun RS. Čeprav gre v teh primerih za osebe, ki večinoma, žal, niso naši člani, se s temi postopki borimo tudi za njihove pravice.", je zapisano v obvestilu, ki ga je podpisal Andrej Zorko, izvršni sekretar za pravno področje v ZSSS.

Z izpodbijanimi določbami niso ogrožene pravice delavcev S takšno, zelo široko pojmovano sindikalistično dejavnostjo in predstavljanjem "oseb, ki niso člani", pa se očitno ni strinjalo ustavno sodišče, ki je s svojo nedavno odločitvijo sindikatom postavilo zelo jasne pravne meje. Zahtevo za oceno ustavnosti določb t. i. varčevalnega zakona je namreč zavrnilo, kajti po njegovem mnenju omenjene določbe ne ogrožajo pravic delavcev. Ustavno sodišče je v obrazložitvi svoje odločitve zapisalo, da reprezentativni sindikat za posamezno dejavnost ali poklic lahko začne postopek za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa le v primeru, če so ogrožene pravice delavcev. Predlagatelji pa so, razen Sindikata upokojencev Slovenije, reprezentativni sindikati.

Izpodbijane določbe urejajo višino pokojnine določenih upravičencev ter višino letnega dodatka uživalcem pokojnin oziroma določenih nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ne urejajo pa delovnopravnega položaja delavcev, opozarja ustavno sodišče. Zato z izpodbijanimi določbami niso ogrožene pravice delavcev.

Ker predlagatelji niso izkazali procesne predpostavke, kot jo določa zakon o ustavnem sodišču, je ustavno sodišče njihovo zahtevo soglasno zavrglo.

Kritiki sindikatov: ZSSS se obnaša kot politična stranka S takšno razsodbo ustavnega sodišča, ki dejavnost reprezentativnih sindikatov zelo jaso pravno omejuje na delovnopravni položaj delavcev, so torej reprezentativni sindikati dobili pomembno ustavno pravno razlago in omejitev svojega področja delovanja.

Ta obsega problematiko delovnopravnega položaja delavcev, medtem ko je poseganje na druga področja vprašljivo oziroma ustavno nevzdržno, ko gre za vlaganje zahtev za presojo ustavnosti posameznih zakonski določb oziroma zakonov.

Zato je toliko bolj presenetljiv zaključek obvestila, poslanega članom ZSSS, v katerem je Andrej Zorko zapisal, da bodo "pri zaščiti pravic delavcev, upokojencev, mladih in njihovega položaja v družbi uporabili vsa razpoložljiva pravna in sindikalna sredstva".

"Pri uporabi slednjih pa poleg vas, članov naših sindikatov, potrebujemo tudi upokojence, mlade in druge družbene skupine, za katerih pravice se borimo, čeprav niso člani sindikatov!" je še v pozivu, ki po mnenju nekaterih bolj kot na sindikat spominja na politično stranko, zapisal Zorko.