Robert Golob
Četrtek, 8. 5. 2025, 14.38
6 ur, 32 minut
Slovenija bo že letos za obrambo namenila dva odstotka BDP, do leta 2030 pa tri odstotke BDP
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,01
Premier Robert Golob je danes koalicijski partnerici seznanil z usmeritvami nove obrambne in varnostne politike za večjo odpornost Slovenije.
Nova obrambna in varnostna politika Slovenije temelji na krepitvi širše družbene varnosti, odpornosti celotne družbe in obrambnih zmogljivosti, za kar bosta v letu 2025 namenjena dva odstotka BDP, do leta 2030 pa trije odstotki BDP. V praksi bo to pomenilo, da bomo letos za obrambo namenili 1,4 milijarde evrov oziroma 320 milijonov evrov več kot danes, povečanje na tri odstotke BDP pa bi pomenilo 2,1 milijarde evrov. "Obrambna sposobnost ni zgolj vojaška kategorija, temveč izraz politične zrelosti, državne odgovornosti in naše zavezanosti, da ostanemo verodostojen in zanesljiv partner v vse bolj nepredvidljivem svetu," so ob najavi višjih izdatkov za vojsko zapisali na vladi Roberta Goloba. Poleg višjih izdatkov je eden od ciljev pogodbeno rezervo z deset tisoč članov povečati na kar 30 tisoč članov.
"Živimo v ne samo nepredvidljivih, ampak zelo težkih časih, in naloga vlade je, da poskrbi za prebivalce republike Slovenije," je na novinarski konferenci v uvodu povedal premier Robert Golob.
Letos dva, do leta 2030 tri odstotke BDP za obrambo
Povedal je, da so se pred letom in pol lotili celovite prenove varnostne in obrambne politike, tako v obliki vaje kot posvetovanj znotraj poveljnikov zavezništva Nata. "Z novo resolucijo uvajamo aktivne rezervne sile. Povečali bomo število ljudi, ki bodo vključeni v obrambni sistem, zaradi česar bo lažje zagotavljanje varnosti in obrambe na državnem ozemlju," je dejal.
Obramba je bistveno več kot samo vojska, obramba je tudi investicija v številne objekte, je nadaljeval. "Obramba so tudi številne investicije v večnamenske objekte za dvojno rabo. Tako v logistiko, luke, ceste, železnice, koridorje, izgradnje novih bolnišničnih zmogljivosti in kibernetske varnosti," pravi Golob.
"Slovenija se zaveda, da je odgovorna do zavezništva Nata, zato smo pripravili načrt, v katerem bomo dva odstotka BDP izdatkov za obrambo povišali že letos, potem pa ga bomo postopoma do leta 2030 višali vse do treh odstotkov BDP," je še dodal Robert Golob.
Po časovnici bi obrambne izdatke dvigovali takole: v 2026 na 2,2 odstotka, v 2027 na 2,4 odstotka, v 2028 na 2,6 odstotka v 2029 na 2,8 odstotka. Do leta 2030 bodo izdatki tako naraščali v smeri treh odstotkov BDP in na tej višini ostali do konca dolgoročnega razvojnega obdobja do leta 2040.
Sajovic: Krepimo se
Mirnodobna sestava skupaj s pogodbeno rezervo šteje deset tisoč članov, naše projekcije in načrti do leta 2040 pa gredo do številke 30 tisoč, je povedal obrambni minister Borut Sajovic.
Tudi obrambni minister Borut Sajovic je poudaril, da Slovenija ostaja zvesta članica Nata, in dodal, da bo Slovenija skušala doseči, kar zapoveduje Nato. "Zato, da gremo v koraku s časom in v koraku z geostrateškimi premiki in novimi dejstvi, se krepimo. Danes kažemo, da se zadeve lotevamo bistveno širše kot samo na področju oborožitve, saj v zgodbo vključujemo vse resorje, ki skupaj pomenijo krepitev odpornosti države," je dejal.
Poudaril je, da je Slovenija uspešna tudi na področju kadrovskih virov, kjer se številčno krepimo. "Mirnodobna sestava skupaj s pogodbeno rezervo šteje deset tisoč članov, naše projekcije in načrti do leta 2040 pa gredo do številke 30 tisoč. Naš sistem bo zgrajen robustno in odporno, da lahko v primeru potreb ustrezno opremimo, zavarujemo in usposobimo kar precej višje število," je še povedal.
Rezi v proračun ne bodo potrebni, bo pa zadolževanje
Golob je poudaril še, da rezi v proračun niso predvideni. "Naloga vlade je, da tak program izvede čim bolj racionalno in v korist ljudi, ki živijo v Sloveniji, zato že danes napovedujem, da se s tega naslova ne predvidevajo rezi v letošnji proračun, niti ne v zatečene socialne pravice ali druge pravice v prihodnosti. Morebitne dodatne stroške, ko bodo nastali, bomo financirali skozi dodatno zadolževanje. Ministrstvo za finance je že prejšnji teden v Bruselj poslalo zahtevo za uveljavitev odstopne klavzule pri zadolževanju, ki jo bomo uporabili, če in ko bo to potrebno," je poudaril Golob.
Finančni minister Klemen Boštjančič je povedal, da rezi v proračun zaradi povečevanja izdatkov za obrambo ne bodo potrebni, saj bodo te financirali z zadolževanjem.
Tudi minister Klemen Boštjančič je povedal, da rezi v proračun ne bodo potrebni. "V Bruselj smo poslali zahtevo za uporabo odstopne klavzule. Ta bo v prihodnjih štirih letih omogočala povečanje obrambnih izdatkov, ki bi presegli fiskalne zaveze iz srednjeročnega fiskalnostrukturnega načrta. Rast obrambnih izdatkov se tako ne bi vštevala v rast neto javnih izdatkov," je pojasnil in dodal, da ima Slovenija trenutno finančno dober položaj, enega boljših v Evropi.
"Povečanje na dva odstotka BDP letos ne pomeni, da bomo za obrambe izdatke namenili dodatna finančna sredstva, bomo pa ta sredstva, ki jih že namenjamo za določene infrastrukturne in druge obrambne namene, opredelili kot obrambne izdatke," je še dejal finančni minister.
"Ves čas pa poudarjamo tudi, da je treba obrambo razumeti širše kot zgolj orožje," je sklenil.
Bratušek: Na področju vojaške mobilnosti sta pomembna dva koridorja
"V sprejetih proračunih smo povečali izdatke za infrastrukturo in je najvišja v zgodovini," pa je dejala infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek.
Poudarila je, da sta na področju vojaške mobilnosti za Nato pomembna koridorja od Kopra do Madžarske in od Kopra do Hrvaške. Navedla je, da so z obrambnim ministrstvom v preteklih mesecih na omenjenih koridorjih določili t. i. kritične točke oziroma ovire, ki jih je treba odpraviti.
"Mislim, da je popolnoma logično, da bomo del sredstev, ki so namenjeni za gradnjo oziroma obnovo naše infrastrukture, prikazali kot strošek za večjo odpornost naše države. V te stroške niso vključene celotne vrednosti naših investicij, ampak samo 30 odstotkov njihove vrednosti, kar za letos znese 221 milijonov evrov," je pojasnila Bratušek.
Golob: Slovenija bo tudi proaktivna članica zavezništva
"Uspešno in odgovorno spopadanje z vse bolj kompleksnimi varnostnimi tveganji zahteva več kot zgolj odzivanje – zahteva dolgoročno vizijo, usklajeno delovanje vseh podsistemov nacionalne varnosti in jasno zavedanje, da je varnost temelj svobode," so danes ob uradni najavi povečanja izdatkov za obrambo na dva odstotka BDP med drugim zapisali pri vladi Roberta Goloba.
Golob je danes koalicijski partnerici seznanil z usmeritvami nove obrambne in varnostne politike za večjo odpornost Slovenije. Ključna novost po mnenju vlade je prav to: razumevanje varnosti kot celovitega koncepta, ki vključuje tako vojaške kot civilne vidike, od obrambnih kapacitet do zaščite ključne infrastrukture, energetske varnosti, kibernetske zaščite in informacijske odpornosti.
Krepitev odpornosti pa za vlado pomeni, da Slovenija ne bo le bolje pripravljena na krizne razmere, temveč bo tudi proaktivna članica zavezništva, ki s svojim znanjem in izkušnjami prispeva k skupni evropski varnosti.
Kako odpornost Slovenije vidi vlada?
Ključna novost v dokumentu je področje odpornosti: "Slovenska vojska v podporo odpornosti države in družbe." Nova obrambna in varnostna politika za večjo odpornost Slovenije pa vključuje:
1) cilje zmogljivosti Slovenske vojske in načrt povečanja obrambnih izdatkov do leta 2040,
2) krepitev domačega znanja, razvoj proizvodnje in obrambne industrije in nova strategija slovenske obrambne industrije,
3) infrastrukturo, namenjeno dvojni rabi,
4) vojaške zdravstvene zmogljivosti za potrebe javnega zdravstva in civilnega prebivalstva,
5) raziskave, razvoj in inovacije, vesolje, nove tehnologije in kibernetska varnost.
Povečanje obrambnih izdatkov je vlada umestila v širši okvir premišljenega in odgovornega upravljanja javnih financ. Krepitev varnosti bo po načrtih tako potekala ob hkratnem varovanju socialne pravičnosti, demokratičnih vrednot ter zmožnosti države, da ostane odporna na sodobne varnostne, okoljske in družbene izzive.
Na vladi so poudarili, da se zavedajo dolžnosti, ki jo ima država do vseh prebivalk in prebivalcev – ne le za zaščito življenja in premoženja, ampak tudi za ohranjanje miru, demokratičnih vrednot in dostojanstva vsakega posameznika. "Ob tem ostajamo zavezani tudi naši vlogi v širši evropski in mednarodni skupnosti, vključno z izpolnjevanjem obveznosti v okviru zavezništva NATO," so med drugim zapisali na vladi.
V Levici ob napovedi višanja obrambnih izdatkov izpostavljajo širše razumevanje varnosti
Vodja poslancev Levice Matej Tašner Vatovec je ob današnji napovedi višanja obrambnih izdatkov poudaril, da ne bodo "dali niti centa več za čistokrvno orožje, ampak se bo varnost razumela bistveno širše". V izjavi za medije je dodal, da govorijo tudi o infrastrukturnih projektih in zdravstveni oskrbi, zato je zanje dokument sprejemljiv.
