Učitelji so prestrašeni, zato je lažje kloniti in dati višjo oceno kot se boriti s starši otrok

V soboto zvečer bo na odru SNG Drama Maribor potekal že šestnajsti izbor Bob leta, na katerem razglasijo po mnenju bralcev časopisa Večer najboljšo izjavo preteklega leta. Lansko leto je šel bob v roke učiteljice slovenskega jezika Bojane Potočnik, ki je slovensko stvarnost opisala z izjavo: "Na začetku svoje učiteljske poti sem učence učila, da lačni otroci živijo v Afriki, danes pa sedijo v klopi zraven njih."

Ta izjava je bila vzeta iz javnega pisma, s katerim je Potočnikova dosegla, da je država financirala prireditev Tradicionalni slovenski zajtrk in ni samo delila brošur, stroškov zajtrka pa zaračunala staršem.

Ostro po plačah učiteljev Letos po novem letu so Potočnikovi dneve pokvarili varčevalni ukrepi slovenske vlade. Eden izmed varčevalnih ukrepov, ki so jih predstavili v okrožnici, je tudi, da bodo dodatno strokovno pomoč (DSP) učencem odslej učitelji ponujali brezplačno v okviru svojega delovnega časa. "Po sklepu mi ur dodatne strokovne pomoči ne boste več plačevali, vendar sem jih vseeno dolžna opraviti, ker imajo učenci odločbo," je stavek, vzet iz novega javnega pisma, ki ga je Potočnikova naslovila na ministrico za izobraževanje Stanislavo Setnikar Cankar.

Ne gre za kakovost, zgolj za številke "Res bi rada poudarila, da tukaj ne gre samo za plačilo, ampak tudi za kakovost. Naredili bodo masaker, grdi bomo učitelji in ravnatelji, na ministrstvu pa si bodo oprali roke," najin pogovor začne Bojana Potočnik.

"Na ministrstvu namreč dovoljujejo, da se DSP zdaj v večji meri uvaja v skupinah in da delo opravljajo učitelji, ki niso nujno strokovnjaki za tisto področje, kjer je otrok šibek, ampak jim preprosto manjka ur v t. i. 'doprinosu'. Ne gre jim za kakovost izvajanja DSP, ampak zgolj za privarčevane številke."

Podobno so enkrat že naredili z nacionalnim preverjanjem znanja (NPZ), spremenili so zakon in napisali, da je to obveza, ampak obveza le enih in istih učiteljev, nadaljuje sogovornica.

"To je lažja pot, opozoril šolnikov, da je NPZ potrebno tudi strokovnega premisleka, ne zgolj finančnega, pa ni še nihče slišal. Rada bi, da bi starši spoznali, da v teh primerih ne gre samo za naš denar, ampak za oškodovanje njihovih otrok." Čeprav je Potočnikova pismo poslala ministrici, od nje do najinega pogovora (četrtek, op. a.) ni dobila nobenega odgovora, razen avtomatskega odzivnika, da so dobili njeno pismo.

Zastonj inštrukcije znotraj šole Eno od jabolk spora je dodatna strokovna pomoč, namenjena otrokom s posebnimi potrebami, ki potrebujejo spodbude na specifičnih področjih, a žal je tudi ta pomoč pogosto zlorabljena.

"Nočem reči, da je DSP neutemeljena, v večini primerov je, ampak velikokrat je tudi zlorabljena. Učitelji že leta opozarjamo, da so ure DSP v nekaterih primerih tudi zastonj inštrukcije za starše, ki se ne morejo sprijazniti s tem, da njihov otrok ni odličnjak, ali pa se jim z njim ne da ukvarjati in to breme prenašajo na šole, ker strokovne službe niso dobro opravile svoje vloge in so odločbe dodeljevale vsepovprek."

Za strokovnjake, ki otrokom izdajo odločbe o dodatni strokovni pomoči, država nameni 1,8 milijonov evrov. Po besedah Potočnikove z izdajanjem odločb tako spet nekdo mastno služi in nastala je cela zmeda, a o tem nihče noče govoriti. Država se vedno obesi samo na številke, strokovne težave pa pometa pod preprogo že leta, pravi.

Od stiskov rok in trepljanja po rami se ne plačuje položnic Na pot slovenskega javnega šolstva v sivino, na pot ravnodušnosti in ubijanja entuziazma v slovenskem javnem šolstvu je Bojana Potočnik že opozarjala. Ukinitev plačila DSP je le pika na i, pred tem so odpravili tudi delovno uspešnost. "Ukinitev je bila prvi korak v sivino, ker nismo vsi enaki, zdaj pa postajamo vsi enaki in tudi apatični. Od stiskov rok in trepljanja po rami se ne plačuje položnic in ne kupuje hrane."

V pismu med drugim opozarja tudi na razredništvo. "Marsikatero patologijo sodobne družbe, ki se vse večkrat odraža prav na otrocih, rešujemo razredniki, in to za žaljiv mesečni dodatek 1,74 evra."

Šolstvo potrebuje spremembe, učitelji molčijo Za Bojano Potočnik so težki dnevi. Vsakodnevno je zasuta z elektronsko pošto, s kolegicami učiteljicami zbirajo pisma podpore, odprle so stran s peticijo proti ukinitvi financiranja učne pomoči, ki jo je do sobote zjutraj podpisalo 1.324 ljudi, ukvarja se z novinarji, poleg številnih pohval pa se najde veliko negativnih komentarjev, a nanje Potočnikova ne da veliko.

"Nisem še tako daleč, da komentarjev ne bi brala, ampak sem prekleto ponosna nase, da me ne boli več. Dokler je nekdo Pikica21 in si me ne upa žaliti s svojim imenom in priimkom, ne dam nič na njegovo mnenje. Lahko je biti nesramen po internetu, dokler si neko izmišljeno ime. Jaz sem v medije in do ministrice šla s svojim pravim imenom in priimkom in za svojimi besedami stojim."

Čeprav bi bilo treba v šolstvu marsikaj spremeniti, mnogi učitelji molčijo. "Učitelji so tudi prestrašeni, zato je lažje kloniti in dati na primer višjo oceno kot pa se boriti s starši otrok in z njihovimi odvetniki. In greš po liniji najmanjšega odpora, daš njim všečno oceno, vzameš torbo in greš domov, pa imaš neke vrste mir, čeprav ga v duši nimaš. A jaz tega ne morem narediti, a ne vem, kako dolgo bom še zdržala, ker po spremembah kliče šolska zakonodaja. Vse vlade pa znajo samo rezati finance, strokovnih zadev pa se ne upe lotiti nihče. Ne vem, kdaj me bodo spravili tako daleč, da se mi ne bo dalo več boriti. "

Ko je treba reči NE Odpuščanja, zniževanje plač, neplačevanje nadur in delo v poznih urah od doma niso le stvar šolstva, to je že zdavnaj del gospodarstva. Ali ni morda prišel čas, da tudi javni sektor prispeva nekaj v državno blagajno za varčevanje? Tudi učitelji smo za varčevanje, od leta 2008 nimamo več delovne uspešnosti, plače se nižajo, več je obveznosti, ki so del rednega dela, a do zdaj privarčevani milijoni niso ničesar obrodili in na neki točki je treba reči ne, pravi Potočnikova.

"Dala bi še sto evrov od svoje plače, če bi vedela, da bo imela kuharica ali snažilka na naši šoli, ki prejema doplačilo do minimalne plače, kaj od tega. Ampak njih so že zdavnaj utišali. Ona nima nič od tega, samo želijo si, da bi tudi jaz imela enako nizko plačo in bila tiho ter se jih bala. Jaz pa tega ne morem. Saj veste, da to delajo samo zato, da se bomo ljudje med sabo sprli in ne bomo opazili, kje vse se denar meče skozi okno. Dala bi tudi sto evrov, če bi ministrica osebno in njeni sodelavci javno povedali znesek, ki so ga pripravljeni v teh kriznih časih žrtvovati od svoje plače."