Türk zavrnil Mesićevo spravno pobudo

Zamisel o tovrstnem srečanju je pred dnevi obudil hrvaški predsednik Stipe Mesić, predsednik Türk pa je po navedbah njegovega urada za to izvedel iz medijev. Zgodovinska dediščina ne zahteva dodatna državniška spravna dejanja Predsednik Türk še poudarja, da je že bila dosežena visoka stopnja sprave, saj sta "Slovenija in Italija že članici EU, ki je največji in najuspešnejši projekt sprave v zgodovini Evrope", medtem ko "med Slovenijo in Hrvaško ni zgodovinske dediščine, ki bi zahtevala dodatna državniška spravna dejanja". Vprašanje sprave ima tudi etično dimenzijo Je pa slovenski predsednik prepričan, da ima vprašanje sprave tudi etično dimenzijo. "Ta pa zahteva, da se v Italiji opravi jasnejše soočenje z zločini fašizma, zgodovinsko najbolj zgodnjega totalitarnega sistema v tem delu Evrope, ki je bil vir mnogih vrst zla v dvajsetem stoletju."

Trpljenje pod fašistično diktaturo

Kot opozarja predsednik Türk, je velik del slovenskega naroda tako kot mnogi pripadniki italijanskega naroda več kot dve desetletji trpel pod fašistično diktaturo in bil izpostavljen različnim vrstam zatiranja.

Mnogi od zločinov še niso kaznovani Predsednik je spomnil, da mnogi od zločinov, storjenih nad Slovenci, zlasti civilnim prebivalstvom, med drugo svetovno vojno v času italijanske vojaške okupacije, še vedno niso kaznovani. "Vse to je ustvarilo etični primanjkljaj, zaradi katerega v Italiji še ni prišlo do potrebne katarze," ugotavlja Türk.

Pobudo za spravno srečanje obudil Stipe Mesić

Pobudo za spravno srečanje predsednikov je v začetku leta za tržaški dnevnik Il Piccolo obudil hrvaški predsednik Mesić. Je pa opozoril, da bi moralo biti takšno srečanje dobro pripravljeno, da bi "dokazali, da želimo počastiti nedolžne žrtve, ne da bi na isto raven postavili fašizem in tiste, ki so se borili proti fašizmu".

Da je sprava med Italijo, Slovenijo in Hrvaško glede polpretekle zgodovine mogoča, je prav tako za Il Piccolo v začetku tega tedna dejal vodja italijanske diplomacije Franco Frattini.

Pobuda stara že več let Pobuda za spravno srečanje predsednikov Slovenije, Italije in Hrvaške je stara več let, je pa zamrla, potem ko je italijanski predsednik Georgio Napolitano leta 2007 ob obletnici spomina na fojbe govoril o krvoločnem slovanskem sovraštvu in etničnem čiščenju. Na njegove izjave se je tedaj zelo ostro odzval hrvaški predsednik Mesić.

Unija Istranov do Türkovih izjav kritična

Unija Istranov, ena od pomembnejših organizacij italijanskih optantov iz Istre, se je na izjave predsednika odzvala kritično. Po besedah predsednika Unije Istranov Massimiliana Lacote "Ljubljana dokazuje veliko nezrelost svojega političnega razreda, kateremu manjka osnovni moralni pogum se soočiti z odgovornostmi slovenskega komunizma".

Za Lacoto so bile civilne in politične krivde fašizma, katerega žrtve so bili tudi Italijani iz Julijske krajine, popravljene po maju leta 1945. Predsedniku Türka pa po besedah Lacote s tem, da vztraja na popolnoma preseženem vprašanju, "prebrisano uspeva izogniti se edinemu resničnemu problemu: soočiti se s komunističnimi zločini, ki jih je zagrešil tudi Slovenec Edvard Kardelj in ki jih doslej Slovenija ni nikoli priznala, prav tako ni zanje nikoli plačala".