Turk: Za plače v šolah v letu 2013 okoli 10 odstotkov manj denarja

Po dolgem usklajevanju je vlada v četrtek sprejela proračun za leto 2013, o katerem je minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žiga Turk na sestanku seznanil ključne deležnike s področja izobraževanja, znanosti in kulture. Kot je pojasnil na novinarski konferenci, okvire temu proračunu daje nesposobnost Slovenije, da si na finančnih trgih sposoja denar za delovanje države, javnega sektorja in različne transferje. "Izobraževanje, znanost, kultura in šport so se znašli v zelo, zelo težkem položaju" Razmere in okviri proračuna od prve proračunske seje julija so se do včeraj samo še slabšale, je dejal in poudaril, da so se izobraževanje, znanost, kultura in šport znašli v zelo, zelo težkem položaju. "Gre za novo veliko zmanjšanje javnih sredstev na teh področjih, a položaj je težak tudi relativno," pravi Turk. "Vlada je nekatere dele javnega sektorja obravnavala blažje, nekatere pa težje" Vlada je nekatere dele javnega sektorja po njegovih besedah obravnavala blažje, nekatere pa težje. Minister je, kot je dejal, osebno prizadet, prav tako kolegi s področij, ki jih ministrstvo pokriva, da je vlada vsa štiri področja obravnavala podobno kot uradništvo na ministrstvih in v državni upravi, torej brez posebnih ugodnosti, ki so jih bili deležni na primer zdravstvo, vojska, policija, pravosodje, celo urad za makroekonomske analize in služba vlade za zakonodajo. "Čez palec moramo na področju ministrstva stroške dela zmanjšati za okrog 15 odstotkov" Ministrstvo za finance to opravičuje s tem, da je bila na našem področju rast mase plač v zadnjih letih nadpovprečno velika, ampak vse to se da pojasniti, pravi minister Turk in spomni, da se v javnosti te dni govori o različnih odstotkih. "Čez palec moramo na področju ministrstva glede na realizacijo leta 2011 stroške dela zmanjšati za okrog 15 odstotkov. Nekaj tega je bilo realiziranega z zakonom za uravnoteženje javnih financ in z rebalansom leta 2012, na našem področju pa bomo morali večino realizirati v letu 2013," je dejal. Manj denarja tudi za javne zavode Za plače v osnovnih in srednjih šolah bo v letu 2013 približno 10 odstotkov manj sredstev, kot jih je bilo v drugem polletju 2012. Javni zavodi s področja kulture bodo imeli okrog 17 odstotkov manj denarja za plače kot v letu 2011 oziroma 10 odstotkov manj kot v celem letu 2012, je povedal.

Znanost bo dobila 19 odstotkov manj denarja glede na leto 2011 oziroma glede na leto 2012 pa osem odstotkov, visoko šolstvo oziroma univerze pa 16 odstotkov manj kot v letu 2011 in še osem odstotkov manj kot v letu 2012. Dobili so sicer nekaj dodatnih sredstev, ki jih je minister označil kot "kapljo v morje". Na ministrstvu še preračunavajo, kaj to pomeni predvsem za znanost, visoko šolstvo in kulturo. "Dobro kaže tudi to, da je vendarle to zmanjšanje zadnje in da se kaže stabilno financiranje tega sektorja v letu 2014. Nenazadnje, če primerjamo celoten proračun ministrstva z rebalansom 2012, imamo celo nekaj malega več sredstev, okrog dva odstotka. To pa je na račun večjega obsega evropskih sredstev, s katerimi upamo, da bomo lahko pokrivali glavne težave oziroma zmanjšanja na teh področjih," je še dodal minister Turk.

Turk: Dokler mislim, da sem lahko koristen, bom vztrajal na tem položaju "Kot minister je moja dolžnost, da za ta področja skrbim. Dokler imam možnost kaj narediti in dokler mislim, da sem lahko koristen, bom vztrajal na tem položaju," je zatrdil Turk. Dvig DDV za časopise pa po njegovi oceni ne bo prispeval k razvoju medijskega prostora in tudi ne k večji pluralnosti v medijskem prostoru, enako velja za dvig DDV na športno ponudbo, je še dodal.

Na novinarski konferenci ob robu sestanka s socialnimi partnerji in drugimi deležniki je Turk povedal, da "zmanjšanje ni moglo biti sprejeto z odobravanjem in da v celotni sferi vlada velika zaskrbljenost". Dogovorili so se, da na področju kulture, šolstva ter znanosti in visokega šolstva ustanovijo t. i. krizne koordinacije, v katerih bodo sodelovali predstavniki ministrstva, sindikatov, zavodov in drugih deležnikov. Ukvarjale pa bi se s kriznim menedžmentom oziroma s tem, kako za vsa ta področja na čim manj boleč način prenesti proračunska zmanjšanja.

Minister ne deli mnenja, da je treba javni sektor zmanjševati kar povprek Minister za izobraževanje, kot je dejal, ne deli mnenja, da je treba javni sektor zmanjševati kar povprek. Zato pričakuje, da bodo o tem govorili na kriznih koordinacijah in našli rešitve, ki bodo za sistem čim manj škodljive. Kot je izpostavil, bo treba na teh področjih razlikovati med tistimi, ki učijo, in tistimi, ki so administracija. Na nekaterih področjih je tehnično administrativnega osebja po ministrovih besedah kar 40 odstotkov.

Štrukelj: Ne vem, kako lahko minister s takimi številkami še vztraja na svojem položaju Na besede ministra Turka se je odzval tudi glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) Branimir Štrukelj. "Ne vem, kako lahko minister s takimi številkami še vztraja na svojem položaju," pravi Štrukelj, ki kot zgled navaja slovaškega ministra za izobraževanje, ki je pri mnogo manjših posegih v šolstvo protestno odstopil. Na ministrove besede, da je zaradi teh posegov osebno prizadet, pa Štrukelj pravi, naj se Turk raje "odločno postavi za izobraževanje, znanost in kulturo v tej državi, ki se pred našimi očmi sesuvajo, ne pa da joka pred kamerami".

Svetovni dan učiteljev v pričakovanju rezov v maso plač Danes je sicer svetovni dan učiteljev, ki bo za 46.000 zaposlenih v izobraževanju v Sloveniji minil predvsem v pričakovanju rezov v maso plač. Sindikati opozarjajo, da izobraževanje postaja žrtev krize. Unesco je leta 1994 razglasil 5. oktober za svetovni dan učiteljev, da bi predstavil in poudaril poslanstvo učiteljev in njihove dosežke v vzgoji in izobraževanju.

Izobrazba slovenskih učiteljev v povprečju višja od povprečja v državah EU V Sloveniji se z vzgojo in izobraževanjem ukvarja 46.000 učiteljev, vzgojiteljev in drugih strokovnjakov za vzgojo in izobraževanje. Skupaj predstavljajo 5,6 odstotka delovno aktivnega prebivalstva. Izobrazba slovenskih učiteljev pa je po podatkih republiškega statističnega urada (Surs) v povprečju višja od povprečja v državah EU. Po zadnjih razpoložljivih podatkih je v razredu, v katerem poučuje slovenski učitelj, povprečno 19 učencev, pri čemer je v samostojnih in matičnih osnovnih šolah povprečje 20, na podružničnih šolah pa le 14 učencev na razred.

Osnovnošolskega učitelja si deli 12 učencev V letu 2011 si je osnovnošolskega učitelja delilo povprečno 12 učencev, srednješolskega povprečno 13 dijakov, višješolskega in visokošolskega profesorja pa povprečno 19 študentov. Minister Turk je ob četrtkovi podelitvi državnih nagrad na področju šolstva poudaril, da je veliko učiteljev prizadevnih, uspešnih in odličnih. Priznanje je izrazil "vsem, ki iz dneva v dan v učilnicah in predavalnicah skrbijo za izobraževanje, pa tudi za vzgojo, ne samo za znanje, ampak tudi za vrednote".

Štrukelj: Slovenski šolniki potrebujejo razumevanje Medtem pa je Štrukelj opozoril na varčevanje na področju izobraževanja in dejal, da slovenski šolniki potrebujejo razumevanje, "da je izobraževanje skupno dobro in človekova pravica, zato ne pristajamo na usmeritev države, ki iz izobraževanja dela eno od osrednjih žrtev gospodarske in družbene krize".

Vlada je sicer na četrtkovi seji sprejela proračun, v katerem predvideva znižanje mase plač v javnem sektorju za pet odstotkov, minister za pravosodje in javno upravo Senko Pličanič pa je v pogovoru za STA področje izobraževanja navedel kot primer, kjer ne vidi druge možnosti racionalizacije kot v masi plač.

Učiteljem je za njihov dan čestital tudi predsednik republike Danilo Türk. V poslanici je poudaril, da morajo spremembe v organizaciji in delu šol temeljiti na rešitvah, ki ne bodo poslabšale, ampak izboljšale delovne pogoje učiteljev ter organizacijo in izvajanje pedagoškega procesa.