Türk izpostavil pomen ljubljanske univerze za razvoj slovenskega naroda

Predsednik republike je na svečani akademiji ob 90-letnici ljubljanske univerze, ki sta se je udeležila tudi predsednik DZ Pavel Gantar in premier Borut Pahor, dejal, da je bilo 20. stoletje odločilno za oblikovanje slovenskega naroda v kulturno in politično razvit narod, bilo pa je tudi stoletje ljubljanske univerze. Po Türkovih besedah so namreč razvoj slovenskega naroda in nastajanje slovenske države oblikovale "ideje, znanstvena spoznanja, pa tudi povsem praktično angažiranje profesorjev in študentov Univerze v Ljubljani. Znanstveni dosežki, filozofska spoznanja, umetniška dela, razvoj slovenskega jezika in praktično delo na vseh področjih našega bivanja so bili življenjskega pomena za naš obstoj in razvoj". "Središče narodove duhovne rasti" Predsednik je tako spomnil na vlogo ljubljanske univerze, ki se je izoblikovala "v najpomembnejšo ustanovo narodovega razvoja" ter postala tudi središče narodove duhovne rasti. Po Türkovem mnenju je dala velik prispevek tudi v narodnoosvobodilnem boju, po drugi svetovni vojni pa se je uveljavila kot žarišče znanstvene misli, kot jedro razvoja visokega šolstva in kot ustanova, ki je pomembno pomagala pri razvoju mreže slovenskih univerz.

Poleg tega so prav z univerze izšle ideje in strokovni odgovori ter sami strokovnjaki, ki so v osamosvojitvenem času "prevzeli najodgovornejše naloge v vodenju nove države, njenega gospodarstva, uprave, diplomacije in njenih obrambnih sil".

Predsednik izpostavil nujnost akademske svobode Türk se je ob tem zazrl tudi v prihodnost univerze in njene naloge ter izpostavil načela akademske svobode, vrhunske kakovosti, odprtosti v svet in kulture uspeha. Akademska svoboda, tako Türk, mora biti zagotovljena univerzi kot ustanovi in posameznikom, ki tvorijo univerzo. "V naši polpretekli zgodovini smo imeli več desetletij trajajoče obdobje omejevanja akademske svobode. To za Univerzo v Ljubljani ni bilo dobro in je pustilo posledice," je ocenil.

"Odlične univerze so rezultat dobrega in vizionarskega vodenja ter resnih vlaganj" Dosežen položaj univerze na šanghajski lestvici je po njegovo treba obdržati in izboljšati. "Da pa bi to dosegli, moramo upoštevati, da odlične univerze ne nastanejo kot rezultat spontane konkurence, ampak kot rezultat dobrega in vizionarskega vodenja ter resnih vlaganj," meni predsednik. Po njegovo je namreč akademska svoboda nujen pogoj kakovosti, "načelo najvišje znanstvene, filozofske in umetniške kakovosti pa je tista vsebina, ki daje akademski svobodi polno veljavo in končni smisel".

Glede odprtosti univerze v svet je predsednik opozoril na potrebo, da Evropa kot celota okrepi svoj raziskovalni potencial. Pri tem se morajo slovenske univerze na čelu z ljubljansko zavedati, da smo del Evrope, ter se usposobiti za primerjavo, komunikacijo, sodelovanje in za tekmovanje z najboljšimi.

"Svoje vrhunske izobraževalne storitve moramo tržiti mednarodno" "Slovenija ima vse pogoje, da postane priljubljena destinacija, ne le za turiste, ampak zlasti za raziskovalce in umetnike, za študente in profesorje," je poudaril Türk. Pri tem opozarja, da moramo svoje vrhunske izobraževalne storitve tržiti mednarodno ter bolj odpreti centre odličnosti tujim sodelavcem.

Türk: Univerza mora v naši družbi krepiti kulturo uspeha Z ozirom na to poučevanje in raziskovanje v angleščini ne bi smelo biti omejeno na sedanji obseg, je prepričan. "Nasprotno, treba je poiskati organizacijske oblike, ki bodo naše univerze še naprej razvijale kot ustanove slovenske narodne kulture, jezika in narodne zavesti, hkrati pa zagotavljale ustvarjalno komunikacijo vsem tistim v tujini, s katerimi želimo in moramo sodelovati," je pojasnil Türk. Od univerze predsednik pričakuje tudi, da bo v naši družbi krepila kulturo uspeha.

Slovenci se moramo iz nekdanje ujetosti v lokalno omejeno družbo spremeniti v kultivirano in svetovljansko družbeno skupnost, s čimer se bomo "dokončno vzpostavili na mestu, ki nam med modernimi narodi že pripada". Velik del za to potrebnih intelektualnih moči je prav na Univerzi v Ljubljani, je še dodal predsednik republike.

Türk je univerzo odlikoval z redom za zasluge Predsednik Türk je sicer univerzo ob slovesnosti odlikoval z redom za zasluge za velik prispevek na pedagoškem, znanstvenoraziskovalnem in umetniškem področju. Kot piše v obrazložitvi nagrade, je univerza temeljna raziskovalna ustanova v Republiki Sloveniji. Na njej je zbranih največ raziskovalnorazvojnih zmogljivosti v državi, obenem pa slovenskemu prostoru daje največ diplomantov, magistrov in specialistov ter doktorjev znanosti.

Ljubljanska univerza med 500 najboljšimi na svetu Ljubljanska univerza svoje dosežke izmenjuje z drugimi univerzami in znanstveno-raziskovalnimi ustanovami kot tudi z gospodarstvom, vlado in drugimi ustanovami, s tem pa spodbuja uporabo svojih raziskovalnih in izobraževalnih dosežkov ter prispeva k družbenemu razvoju. Univerza v Ljubljani se je poleg tega na t.i. šanghajski lestvici uvrstila med 500 najboljših univerz na svetu. Univerza v Ljubljani izvaja javno službo na področjih, ki so posebnega družbenega pomena, in s tem skrbi za narodno identiteto, so še navedli v obrazložitvi nagrade.