SiolNET. Novice Slovenija
2

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Tudi vas boli glava zaradi hrane, ki je ostala po praznikih?

2

termometer

Praznični dnevi so za nami, poleg spominov in lepih želja pa je pri marsikom doma ostalo tudi veliko hrane, ki je med praznovanjem seveda ni smelo primanjkovati.

Če bi se želeli izraziti matematično, bi bila praznična formula videti nekako takole: PRAZNIK = HIŠA POLNA GOSTOV + HIŠA POLNA HRANE.

Da se ne bi morda zgodilo, da bi hrane zmanjkalo, za vsak primer pripravimo malo več, potem pa se nam pogosto zgodi, da hiša po praznikih ni več polna gostov, je pa še vedno polna hrane. A takšnega odnosa do hrane v marsikaterem gospodinjstvu nimajo le med prazniki, zato je pomembno, da spremenimo predvsem svoje vsakodnevne navade.

Kaj pravijo raziskave? Že raziskava Ekologov brez meja, ki so v projektu Volk sit, koza cela pod drobnogled vzeli nakupovalne navade Slovencev in porabo hrane, je pokazala, da v petini gospodinjstev zavržejo več kot četrt kilograma hrane na dan. Prav tako več kot polovica tistih, ki so sodelovali v raziskavi, le redko pripravlja jedilnik ali kupuje natančno po seznamu, če sploh, kar je eden glavnih razlogov za to, da nam hrana ostaja in jo posledično zavržemo.

Tudi raziskava Episcentra je pokazala, da brez seznama nakupuje 42 odstotkov anketirancev, 23 odstotkov se jih seznama ne drži vedno, 35 odstotkov pa je takšnih, ki kupujejo po napisanem seznamu.

Več kot četrtino hrane zavržemo, ker je hrani pretekel rok ali nismo vsega pojedli Kot je pojasnila Katja Sreš, predstavnica Ekologov brez meja, tudi z načinom kupovanja vplivamo na količino hrane, a ne samo na to, tudi na debelost svoje denarnice. Svetuje, da od časa do časa seštejemo nenačrtovane nakupe in nakupe, ob katerih se nismo držali seznama.

Preveč kupljene hrane lahko pomeni tudi več zavržene hrane. To zavržemo ali zaradi prevelikih količin ali zato, ker je hrani že potekel rok.

Anketa Episcentra je pokazala, da največ zavržene hrane predstavljajo ostanki, ki nastanejo pri pripravi jedi, 34 odstotkov anketirancev pa trdi, da ne zavržejo nobene hrane. 27 odstotkov jih zavrže hrano, ki ji je pretekel rok, 16 odstotkov je zavržene hrane, ki ostane na krožnikih, devet odstotkov hrane pa zavržemo, ker je skuhamo preveč.

Kaj delate narobe? Če vam pogosto ostajajo ostanki hrane, potem nekje ravnate narobe, so prepričani Ekologi brez meja, zato svetujejo, da najprej ugotovite razloge, zakaj se to dogaja. To lahko storite z dnevnikom zavržene hrane. "Vaše ravnanje vpliva na količino hrane, ki bo končala v košu za smeti ali na domačem kompostniku. In ne pozabite, tudi to ste plačali sami," je opozorila Sreševa.

Sodobni življenjski slog nam narekuje tudi način prehranjevanja. Prehranjevanje študenta se razlikuje od prehranjevanja enostarševske družine, družine z veliko otroki ali para upokojencev. Kot pravi Sreševa, enotnega recepta za zmernost in smotrnost nakupovanja ter prehranjevanja ni. "Razen enega samega – po pameti."

Ne samo med prazniki, to mora postati naš vsakdan Letošnji prazniki so resda že za nami, a zabav in priložnosti, da se izognemo pretiranemu nakupovanju in kupom zavržene hrane, bo letos še veliko. Na nakupe pa nam ni treba paziti samo ob posebnih priložnostih. Smotrno porabo hrane bi morali vpeljati tudi v svoj vsakdan.

"Potrebujete le voljo do spremembe – in če to počnete skupaj z bližnjimi, bo ta sprememba hitreje in lažje postala vaš novi vsakdan," meni Sreševa.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin