Četrtek, 17. 12. 2020, 11.34
4 leta
Trstenjakova: Kršitve je treba odpraviti, dokumente vrniti
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
6,23
58
V tej fazi je sodba le ugotovitvena, torej brez finančnih sankcij. Če Slovenija kršitve ne odpravi, lahko sledi druga tožba, s katero lahko Sloveniji izrečejo visoke finančne sankcije, tudi do 100 milijonov evrov, pravi Verica Trstenjak.
Sodba je bila pričakovana, treba jo je upoštevati, to pa pomeni odpravo očitanih kršitev oziroma vrnitev zaseženih dokumentov Banki Slovenije, o odločitvi Sodišča EU pravi profesorica evropskega prava Verica Trstenjak, ki je bila generalna pravobranilka na tem sodišču.
Sodišče EU je odločilo, da je Slovenija z enostranskim zasegom dokumentov med kriminalistično preiskavo v Banki Slovenije kršila načelo nedotakljivosti arhivov EU. Ker ni ustrezno sodelovala z Evropsko centralno banko (ECB), da bi odpravila protipravne posledice te kršitve, pa je kršila tudi obveznost lojalnega sodelovanja z unijo, so sporočili s sodišča. Več v članku Sodišče EU: Slovenija kršila evropsko pravo glede nedotakljivosti arhivov ECB.
Nekdanja pravobranilka na Sodišču EU Verica Trstenjak pravi, da je bila glede na sklepne predloge generalne pravobranilke takšna odločitev sodišča pričakovana.
Sodba je ugotovitvena, lahko pa sledi še ena z visoko kaznijo
Kot poudarja, je sodbo treba upoštevati, kar pomeni odpraviti očitano kršitev. "V tej fazi je sodba le ugotovitvena, torej brez finančnih sankcij. Če Slovenija kršitve ne odpravi, lahko sledi druga tožba Evropske komisije na drugi pravni podlagi, in sicer na podlagi 260. člena Pogodbe o delovanju EU. V tej drugi sodbi se lahko državi izrečejo visoke finančne sankcije, tudi do 100 milijonov evrov," je dejala.
Dokumenti se ne smejo uporabiti v preiskavi, vrniti jih je treba Banki Slovenije
Na vprašanje, ali odprava kršitev pomeni, da mora država oziroma kriminalistična policija Banki Slovenije vrniti zaplenjene dokumente in jih ne sme uporabiti v preiskavah, Trstenjakova odgovarja, da sama sodbo tako razume.
Ima pa država oziroma tožilstvo možnost, da zaseže dokumente, ki niso del arhivov ECB, še dodaja.
Kot še pravi Trstenjakova, je Slovenija pravno sicer imela možnost postavitve predhodnega vprašanja po 267. členu Pogodbe o delovanju EU, ki ga lahko postavi nacionalno sodišče. "A tudi v tem postopku bi bila razlaga prava EU verjetno enaka," je dodala.
"Pravo EU je treba upoštevati"
Kot je še povedala, je sodba ponovno pokazala, da je treba pravo EU v državah članicah upoštevati. "Žal v vseh postopkih, tako na mednarodnih arbitražah kot na mednarodnih sodiščih izgubljamo, kar odpira vprašanje kvalitete študija prava EU v Sloveniji, prav tako pa izbire strokovnjakov in odvetnikov, ki jih Slovenija angažira za zastopanje. S tem pa mislim predvsem odgovornost glede izbire zunanjih strokovnjakov in odvetnikov, ne državnega odvetništva," je še dodala Trstenjakova.
Preberite še:
58