The Economist: Slovenija je iz najhujšega, vsaj za zdaj

Zadnji znaki kažejo, da bo vlada ostala do predčasnih volitev jeseni, kar je pomembno za stabilnost v prihajajočih mesecih, ko se skuša država izkopati iz globoke fiskalne krize, ki je vrhunec dosegla konec lanskega leta, v članku Krhko okrevanje Slovenije piše The Economist.

Potem ko se je Slovenija za las izognila mednarodni pomoči konec leta 2013, je Bratuškova dokapitalizirala težavni bančni sektor s 3,2 milijarde evrov in se znebila slabega dolga. Država zdaj prodaja pomemben del svojega premoženja, da bi poplačala račun za reševanje bank. To je velika sprememba v državi, kjer po ocenah nekaterih državno premoženje znaša okoli 60 odstotkov BDP-ja, ugotavlja britanski časnik.

Vlada si je že izposodila dovolj Politična negotovost ni popolnoma končana, a drama ni iztirila načrtov države, da privatizira svoje premoženje. Stroški slovenskega zadolževanja so v začetku prejšnjega tedna močno narasli, a so si hitro opomogli – morda zaradi spoznanja, da se je vlada že zadolžila dovolj, da pokrije stroške do konca marca 2015. Gospodarsko in fiskalno gledano kaže bolje kot še pred nekaj tedni. Bonitetna hiša Fitch je obete iz negativnih spremenila v stabilne in pripomnila, da slovensko gospodarstvo okreva hitreje od pričakovanj, nadaljuje The Economist.

Intimna povezava politike in gospodarstva Na daljši rok se lahko izkaže, da bo lanski skorajšnji propad bank spodbuda za prekinitev povezav med politiko in gospodarstvom. "Človek mora samo pogledati druge naslove v medijih, da opazi težave, ki jih je precej preveč intimna povezava med obema povzročila tej državi z dvema milijonoma prebivalcev. Zoran Janković, ustanovitelj Pozitivne Slovenije in župan Ljubljane, je trenutno pod preiskavo zaradi suma korupcije. Vodja opozicije, nekdanji premier in prvak SDS, Janez Janša, je bil obsojen na 22 mesecev zapora zaradi jemanja podkupnine v orožarskem dogovoru leta 2006," je zapisal časnik.

Bratuškova in njeni koalicijski partnerji so obljubili, da bodo do jeseni nadaljevali načrt privatizacije. Največji dragulj na kroni je Telekom Slovenije, ki je ocenjen na milijardo evrov. Če jim ga bo uspelo prodati, bo vlada dobro na svoji poti. "Odpornost preteklega tedna kaže, da je Slovenija morda že iz najhujšega, vsaj za zdaj," sklene The Economist.

WSJ: V parlament lahko pride osem strank The Wall Street Journal (WSJ) ugotavlja podobno, da se je Slovenija decembra lani komaj izognila mednarodni pomoči. Dodaja, da kljub politični nestabilnosti slovenske finance ostajajo solidne, saj je država nedavno z zadolževanjem zbrala dovolj denarja.

"Vendar pa je politična scena razdeljena, na naslednjih volitvah lahko v parlament pride osem strank, kar bi pomenilo dolgotrajna pogajanja za oblikovanje nove koalicije," je sklenil WSJ.

FAZ: Slovenija pred negotovo prihodnostjo Nemški dnevnik Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ) piše, da so si v Sloveniji vsi enotni: že po enem letu naj se izvoli nov parlament. Pri tem slovenski mediji bolj kot na junij računajo na september. S tem pa bo tekoče leto v državi, ki je v velikih težavah, izgubljeno za reformni proces, ki je v teku.

FAZ omenja, da so se gospodarstveniki na politično krizo odzvali alarmantno, saj lahko politična kriza škoduje prestrukturiranju gospdoarstva. Poleg tega pa tudi po novih volitvah zaradi razdrobljenosti politike ni pričakovati stabilnosti.

Po razkolu v PS je slovenska levica pred novimi spremembami. Glede na govorice Bratuškova načrtuje ustanovitev svoje stranke, piše FAZ, tako da bi slovenski volivci na predčasnih volitvah odločali med najmanj petimi levimi strankami.

Vodja opozicije Janez Janša domneva, da je vladno krizo "zrežiral" nekdanji predsednik Milan Kučan. Vrnitev Jankovića na čelo PS naj bi bila udarec za Kučana, ki je ljubljanskega župana podprl pred volitvami leta 2011, zdaj pa mu je ljubša Bratuškova.