Tanko: Treba je upoštevati vlogo DS v zakonodajnem postopku

"Pri tem menimo, da je treba DS zagotoviti vse pravice in možnosti, ki jih ima," je dejal vodja poslanske skupine SDS Tanko. Glede boljšega vključevanja DS v zakonodajni postopek sta se po besedah Tanka s predsednikom DS pogovarjala predvsem o tem, kako bi se državni svet bolj zgodaj vključil v zakonodajni postopek. Po Tankovem mnenju bi namreč lahko na ta način odpravili oziroma preprečili nekatere stvari oziroma nesoglasja, zaradi katerih potem prihaja do izglasovanja vetov.

Sprememba poslovnika DZ?

Po besedah vodje poslanske skupine SDS sta s Kavčičem govorila tudi o razmišljanjih v poslanski skupini SDS, da bi nekoliko popravili poslovnik državnega zbora. Slednjega bi popravili tako, da bi lahko državni zbor, ko bi vnovič odločal o zakonu, na katerega je bil izglasovan veto državnega zbora, spremenil sporne določbe, zaradi katerih je bil izglasovan veto, ne da bi mu bilo treba vlagati nov popravljen zakon. Po Tankovem mnenju bi lahko s tem precej skrajšali zakonodajni postopek. "Se pa zavedamo, da je za to potrebno široko soglasje, za katerega potrebujemo dve tretjini glasov," je dejal Tanko.

Tanko: Nima smisla razmišljati o spremembah statuta

Kavčič in Tanko sta se dotaknila tudi splošne vloge, ki jo ima v zakonodajni veji oblasti DS. Po Tankovih besedah o kakršnih koli spremembah statusa DS trenutno "nima smisla razmišljati", zato je treba upoštevati vlogo DS v zakonodajnem postopku in mu zagotoviti, da jo lahko normalno izpolnjuje: "Za državo namreč ni dobro, da pride do kolizij inštitucij."

Kot je pred pogovorom z Tankom povedal Kavčič, namerava podoben pogovor, kot ga je imel s Tankom, opraviti z vodji vseh poslanskih skupin.

V DZ stalna razstava o zgodovini slovenskega parlamentarizma

Predsednik DZ France Cukjati je v prostorih parlamenta odprl stalno razstavo z naslovom Zgodovina slovenskega parlamentarizma. Parlamentarna demokracija se namreč po Cukjatijevih besedah ni začela pred 15 leti, temveč sega daleč v zgodovino, ki se je moramo spominjati s ponosom.

Slovenija ima že kar nekaj časa zelo uveljavljeno parlamentarno demokracijo, je ob odprtju razstave poudaril Cukjati. "V tem času smo se že toliko postarali, da se lahko ozremo nazaj ter ustvarjamo tradicijo in spomine na pomembne dogodke." Obeležja, kot je sedanja razstava, so po Cukjatijevih besedah pomembna za ohranjanje samozavesti.

Slovenska demokracija sega v čas Norika

Izvor demokratičnega razmišljanja na prostoru slovenskega naroda sega daleč nazaj, v čas rimske province Norik in njenega narodnega zbora ter ustoličevanja vojvod v karantanski kneževini. Vrstili so se dogodki, ki so pripeljali do osamosvojitve Slovenije, pravi Cukjati, vse od majniške deklaracije pa do dejanske samostojnosti, vključevanja v mednarodne organizacije in prevzema evra.

Od Karantanije do prvih demokratičnih volitev

Razstava sicer predstavlja razvoj slovenskega parlamentarizma, in sicer od ustoličevanja kneza v karantanski kneževini pa do prvih demokratičnih volitev v trodomno skupščino leta 1990, sprejetja demokratične ustave v letu 1991 in konstituiranja 90-članskega državnega zbora leta 1992. Razstava opominja tudi na druge pomembne mejnike v novejši zgodovini nastajanja in razvoja slovenske države, kot so izvedba plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti, desetdnevna vojna, članstvo Slovenije v mednarodnih organizacijah ter uvedba evra.