Sreda, 10. 4. 2013, 7.08
8 let, 11 mesecev
Tanko: S fiskalnim pravilom do cenejšega denarja
Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko poudarja, da je temeljni cilj zapisa zlatega fiskalnega pravila v ustavo uravnoteženje javnih financ. "Lani januarja je bilo doseženo soglasje vseh prvakov parlamentarnih strank, po oblikovanju Janševe vlade pa je navdušenje splahnelo," pravi Tanko, ki je spet spomnil, da je Janševi vladi v slabem letu, kljub zaostrenim razmeram, uspelo znižati javnofinančni primanjkljaj na skoraj polovico. Ob tem je poudaril, da so ukrepi, ki so bili sprejeti pod Janševo vlado, to so holding, slaba banka, zakon o delovnih razmerjih in pokojninska reforma, prava pot za izhod iz krize. "To je nagradilo tudi mednarodno okolje kot tudi bonitetne ocene," poudarja Tanko, ki prav tako meni, da je treba fiskalno pravilo vpisati v ustavo tudi zaradi manjših pribitkov pri izposojanju denarja, ki bo sledilo še letos. "To bi bil dober znak za bonitetne hiše, da vlada misli resno, je jasen.
Vrnitev vsebine fiskalnega pravila na ustavno komisijo ni možen
Tanko še pravi, da je očitno, da nova vlada "govori eno, dela pa drugo", saj si, kot pravi, nasprotovanja vpisu fiskalnega pravila v ustavo ne da razlagati drugače. Kot pravi, SDS ne bo umaknil pobude za izredno sejo, ki bo jutri. Prav tako v SDS nasprotujejo kakršnikoli spremembi vsebine zapisa, ki opredeljuje fiskalno pravilo. "Odložitev o odločanju o vpisu fiskalnega pravila v ustavo bi bila slab signal trgom, sprememba vsebine še slabši, če pa zakon na izredni seji pade, pa najslabši signal," je jasen Tanko, ki se ne strinja s koalicijo, ki pravi, da je mogoče vsebino zapisa vrniti na ustavno komisijo. "Takšen korak ni mogoč, saj ni nobene poslovniške določbe, ki bi to omogočala," je med drugim še povedal vodja poslanske skupine SDS.
Nasprotnega mnenja je predsednik državnega zbora Janko Veber (SD), ki pravi, da so prejeli strokovno mnenje pravnika Mira Cerarja, ki je v njem zapisal, da se lahko vsebina zapisa vrne v ustavno komisijo, saj so nastale "spremenjene okoliščine". "Vpis fiskalnega pravila v ustavo z letnico 2015 bi bil škodljiv," opozarja Veber, ki pravi, da bodo poslanci jutri na izredni seji najverjetneje po razpravi glasovali o tem, da se vse skupaj vrne na ustavno komisijo, za kar naj bi bila dovolj navadna večina.
Kakšne bi bile posledice zavrnitve zlatega pravila?
Po torkovem posvetu predstavnikov poslanskih skupin bo o zapisu fiskalnega pravila v ustavo razpravljal še politični vrh. Srečanja se bosta verjetno udeležila tudi Alenka Bratušek in Borut Pahor. Zadnji dan za pogovore pred četrtkovo izredno sejo bodo zagotovo izkoristili vodje poslancev in prvaki parlamentarnih strank, srečanja pa se bosta verjetno udeležila tudi premierka Alenka Bratušek in predsednik republike Borut Pahor.
Pred sejo se na eni strani pojavljajo opozorila pred posledicami, ki bi lahko nastale z zavrnitvijo zakona, na drugi strani pa nekateri svarijo pred takojšnjim sprejetjem te ustavne spremembe. Številni opozarjajo predvsem na negativen signal, ki bi ga Slovenija poslala mednarodnim finančnim trgom, če bi poslanci v četrtek glasovali o fiskalnem pravilu in ga zavrnili.
Predsednik DZ Janko Veber je v torek pojasnil, da so se predstavniki poslanskih skupin pogovarjali ravno o tem. Politični vrh pa bo predvidoma popoldne razpravljal, kako nadaljevati postopek glede odločanja o zapisu fiskalnega pravila v ustavo. Po Vebrovem mnenju ta dogovor kaže na to, da se vsi zavedajo, kako pomembna odločitev je pred poslanci.
Izredno sejo zahteval SDS
Neuradno naj bi bil sicer na mizi predlog, da bi poslanci po razpravi na seji v četrtek sprejeli sklep, s katerim bi predlog zakona vrnili na ustavno komisijo. A Veber je v torek poudaril tudi, da je o tej ali kateri koli drugi možnosti pred sestankom političnega vrha prezgodaj govoriti.
Izredna seja o zapisu fiskalnega pravila v ustavo, ki so jo zahtevali poslanci SDS, tako ostaja na dnevnem redu. Vodja poslancev SDS Jože Tanko je namreč v torek pojasnil, da zahteve za sklic ne bodo umaknili, saj "bi bil umik razprave o fiskalnem pravilu slab signal tudi za zunanjo javnost". Če zahteve za sejo ne bi vložili, pa po njegovem mnenju fiskalnega pravila verjetno ne bi nikoli obravnavali.