Torek, 9. 1. 2024, 13.59
11 mesecev, 3 tedne
Tanja Fajon razkriva: Tako Slovenijo vidijo tujci
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,37
Slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon si želi, da bi bilo leto 2024 čim bolj mirno in da bi se letos končal vsaj kakšen od trenutnih konfliktov.
Vključevanje držav Zahodnega Balkana v EU je geostrateško nujno. To je pomembno tudi za slovensko varnost, ker je to naša soseščina, je med drugim dejala slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon na letnem dogodku Inštituta za strateške rešitve (ISR).
Podpredsednica vlade in zunanja ministrica Tanja Fajon je kot gostja sodelovala na tradicionalnem dogodku ISR ob izidu nove izdaje publikacija Adriatik: Strateško predvidevanje (The Adriatic: Strategic foresight 2024). Z direktorjem ISR Tinetom Kračunom sta se pogovarjala o aktualnih geopolitičnih vprašanjih in vlogi Slovenije v regiji Adriatik.
Čista voda kot slovenska prednost
Glede članstva naše države v Varnostnem svetu (VS) Združenih narodov je ministrica povedala, da je Slovenija ena redkih držav, ki ima pravico do čiste vode zapisano v ustavi. To dejstvo so poudarjali tudi pri zbiranju podpore pred glasovanjem za nestalno članico VS.
"Na svetu je več kot 55 vojaških sporov. Vzrok zanje so pogoste podnebne spremembe, med njimi tudi pomanjkanje vode," je dejala Fajonova in dodala, da bo Slovenija kot članica VS poudarjala upravljanje z vodo ter preprečevanje konfliktov. Pomanjkanje vode na primer pesti velik del Afrike.
Kako Slovenijo vidijo tujci
"Tujci, ki pridejo v Slovenijo, nas dojemajo kot zeleno državo, državo čistega zraka in kot čiste. So presenečeni nad tem, kako čista sta naš zrak in voda," je razkrila Fajonova.
Dostop do čiste vode je v Sloveniji samoumeven, za velike dele sveta pa ni tako. Zato bo vprašanje dostopa do čiste vode ena od tem, s katerimi se bo Slovenija ukvarjala v Varnostnem svetu.
Spregovorila je tudi o lanskih velikih poplavah v Sloveniji, ki so po njenih besedah pokazale, da smo ljudje v Sloveniji solidarni in da nismo pripravljeni na podnebne spremembe. Slovenijo prilagajanje na skrajne podnebne razmere še čaka.
Zeleni prehod
Fajonova je poudarila pravični zeleni prehod, tudi na afriški celini. Migracije v smeri Evrope so po njenem mnenju posledica tudi podnebnih sprememb, pomanjkanja vode.
Zeleni prehod je povezan z velikimi stroški, kar bo predstavljalo velike težave tudi za Zahodni Balkan. Te del Evrope je za zdaj zelo daleč od zelenega prehoda oziroma zelenega preboja.
Geostrateška nujnost vključevanja Zahodnega Balkana
Fajonova je govorila tudi o vključevanju držav Zahodnega Balkana (BiH, Srbija, Črna gora, Albanija, Makedonija in Kosovo) v EU. "Potrebujemo države Zahodnega Balkana v EU. To je geostrateško nujno. To je pomembno tudi za slovensko varnost, ker je to naša soseščina," je poudarila.
Vključevanje Zahodnega Balkana v EU je geostrateško nujno, poudarja Fajonova.
Na geostrateško nujno vključevanje Zahodnega Balkana v EU je opozorila vojna v Ukrajini, ki je tako pospešila vključevanje zahodnobalkanskih držav v EU. "Govori se o postopnem vključevanju (ang. gradual integration) držav Zahodnega Balkana v EU," je povedala in še dodala, da se bo v okviru tega postopnega vključevanja Zahodni Balkan najpozneje pridružil enotnemu trgu EU.
Kdo se bolj trudi za vključevanje v EU
Obstajajo razlike pri vključevanju držav Zahodnega Balkana v EU. Tako je opaziti pomanjkanje politične ambicije za vključevanje v Srbiji in Republiki Srbski. Na drugi strani so pozitivni premiki pri Albaniji, Črni gori in Makedoniji.
Ministrica je na koncu še povedala, da si želi, da bi bilo leto 2024 čim bolj mirno in da bi se letos končal vsaj kakšen od sporov, ki trenutno potekajo.
