Sobota, 23. 7. 2022, 22.19
2 leti, 4 mesece
Tako se v vročih dneh hladijo živali v ljubljanskem živalskem vrtu #foto #video
Poletna vročina ne prizanaša niti živalim, ki prebivajo v ljubljanskem živalskem vrtu. V teh vročih dneh so živali še bolj občutljive, zato jim ohladitev na različne načine še posebej prija. Zato oskrbniki poskrbijo za pravilne življenjske pogoje, tako da na njihov meni poleg sadne hrane uvrstijo tudi sladolede. Ti so lahko ribji, take imata rada morska leva, ali pa zelenjavni, ki jih obožujejo žirafe, slonica, medvedi in druge živali.
Na območju živalskega vrta je zaradi naravne sence v gozdnem okolju nekaj stopinj hladneje kot v središču Ljubljane, so za STA pojasnili v Živalskem vrtu Ljubljana. Poleg sence imajo živali vedno na voljo hladnejše notranje prostore.
Oskrbniki skrbijo za svežo pitno vodo. Živali, ki se rade hladijo v vodi, med drugimi so to so medved, tiger, lev in kapibara, pa imajo v ogradah naravne bajerje. Oskrbniki prašičem omogočijo valjanje po blatu, slonico Gango prhajo, za gibone in leve namestijo senčila ter zamegljujejo ograde losa, severnih jelenov, mačjih pand in slonice.
Živalske vrste imajo svoja temperaturna območja
Vsaka živalska vrsta ima temperaturno območje, v katerem lahko preživi, torej najnižjo in najvišjo mogočo temperaturo. Ta razpon se med vrstami razlikuje. V ljubljanskem živalskem vrtu so na visoke temperature najmanj občutljive kamele in noji, ki so puščavske in polpuščavske živali in so prilagojene na visoke temperature v okolju.
Kamela lahko podnevi svojo telesno temperaturo zviša s 37 na 41 stopinj Celzija. Tako zmanjša temperaturno razliko med telesom in okoljem, se manj znoji in privarčuje vodo. Ponoči pa svojo toploto oddaja v hladnejšo okolico in se ohladi.
Morski levi se hladijo z mahanjem plavuti
Tudi noji lahko telesno temperaturo povišajo. Njihova običajna telesna temperatura je od 40 do 42 stopinj Celzija, povišajo jo pa lahko na 47 stopinj in tako privarčujejo vodo. To pa storijo tudi tako, da namesto urina izločajo sečno kislino.
Morski levi imajo v plavutih posebne povezave in kapilarne splete, ki jim omogočajo hitro kroženje krvi pod kožo in oddajanje odvečne toplote. S plavutmi mahajo po zraku in se tako hladijo ter preprečujejo pregretje telesa.
Sloni odvečno toploto oddajajo prek uhljev
Mnogo sesalcev, kot so na primer tigri in volkovi, se hladi s sopenjem. Pri tem voda izpareva iz ust in pljuč. Hladijo se skozi jezik, sluznico v ustih in blazinice na podplatih.
Slon pa odvečno toploto oddaja prek uhljev. Valja se v blatu in se hladi, ko voda izhlapeva. Poleg tega si na hrbet meče suho travo, ki ga varuje pred vročino, so še sporočili iz živalskega vrta.
V živalskem vrtu pa so pripravili tudi 10 ZOO-nasvetov za uživanje v vročini:
Nasvete priporočajo tudi živali izpod Rožnika.
VROČINA IMA TUDI LEPE PLATI, GODRNJANJE NE POMAGA!
Godrnjanje lahko nadomestimo s temeljitejšo pripravo na vročino in uživamo. Preberi vremensko napoved in prilagodi delovnik, obveznosti! V ZOO Ljubljana se lahko poleti zadržiš vse do mraka!
Ko ti je vroče, pomisli na mraz in naredi vse to, kar si si želel, ko si godrnjal zaradi mraza. Zjutraj ti ni treba čistiti snega in ledu z avtomobila, oblečeš lahko le dva kosa tankih oblačil, privošči si igre z vodo ... ZOO-živali so poleti aktivne bolj zgodaj zjutraj in pozno popoldan, zvečer, ko so temperature prijetnejše. To je treba upoštevati tudi pri obisku v živalskem vrtu. Medtem ko je pozimi zaradi neugodnega vremena in krajšega dne odprt le do 16.00 ure, je poleti mogoče vstopiti do sedmih zvečer, v ZOO pa se lahko zadržite vse do mraka.
HLADNA PITNA VODA je prvi zakon poletja!
V vročini je treba večkrat dnevno uživati manjše količine sveže hladne vode! Živali imamo za pitje ves čas na voljo svežo pitno vodo iz vodovoda v poljubnih količinah, ki je bistveno bolj hladna od postane vode. V napajalnikih za pse jo lahko ponudite tudi svojim hišnim ljubljencem, ki pridejo z vami na obisk v ZOO.
VODA ZA PRHANJE IN IGRO JE DRUGI ZAKON POLETJA
Svojemu telesu lahko pri hlajenju učinkovito pomagamo s kopanjem in prhanjem. Tudi živali imamo na voljo različne kopeli: bajerje, potoke, mlakuže, blatne kopeli.
-
Vodna perjad, bobri, kapibare in morski levi prisegamo na plavanje v jezerih in morjih. Tem več, tem bolje!
-
Velike mačke niso ljubiteljice vode, a tigri z veseljem brodimo po mlakužah.
-
Kapibare, divje in domače svinje ter slon priporočamo blatno kopel,
-
losi in slonica uživamo tudi v prhanju.
POČITEK, SENCA
O koristnosti počitka v vročini se lahko učimo od mačjih pand in velikih mačk. Poležavanje v senci zagotovo ne more škoditi nikomur. Poletna mera je okrog 20 ur. Pretirani napori ob največjih temperaturah so koristni le, ko si rešuješ kožo, četudi si sicer športnik.
POLETI POTREBUJEMO LAHKA IN ZRAČNA OBLAČILA, POKRIVALA
Narava sama poskrbi, da se živali pred poletno vročino pravočasno in primerno "preoblečemo". Takrat se lahko znebimo goste dlake, podlanke. Dlaka res ni videti bujna, je pa občutek lahkotnosti in vitkosti toliko lepši.
-
Kamele vsako leto sproti pozabimo, koliko vitkejše smo brez dlake. A tam, kjer sonce najbolj pripeka (hrbet in glava), kljub vsemu ohranimo nekaj gostejše dlake.
-
Ker v živalskem vrtu živimo živali z vseh vetrov, je določenim treba pomagati s striženjem. Alpake in ovce smo vsak konec pomladi deležne britja. Prvi dan po striženju upamo, da bo ZOO zaprt kakšen teden, a ob lahkotnejšem tekanju po ogradah in smešnih pričeskah kmalu pozabimo, da so nas malo "zabrili".
OBUTEV
Na delih telesa, kjer se živali dotikamo tal ali počivamo na vročih tleh, imamo kožo zadebeljeno ali odlakano, da ne dobimo opeklin. Pomislite, ali jo imajo tudi vaši hišni ljubljenci. Če je prevroče za vas, ko ste bosi, bo za tiste brez ustrezne dlake ali ustrezne naravne "obutve" tudi zanje!
NE POZABI NA ZAŠČITO PRED SONCEM
Žal smo pred škodljivimi sončnimi žarki vse manj zaščiteni tako ljudje kot živali. Še posebej tisti z redko svetlo dlako. Pomislite na svoje hišne ljubljence, zlasti na njihove smrčke, konice uhljev. Pa tudi na svoje pobrite glave, preče, uhlje, obraz in najbolj izpostavljene dele kože. Živali ne poznamo sončnih krem, si pa pomagamo drugače:
-
sloni se radi posipamo z mivko (nekakšnim peščenim pudrom) ali s senom,
-
svinje in kapibare se rade valjamo v blatu. Najljubši zaščitni faktor je gostota blata UV 50!
LAHKA PREHRANA
Poleti nas bo prijetno osvežila lahka prehrana. Izkoristimo obilico svežih okusov, vitaminov in mineralov, ki jih ta letni čas ponuja, sadno-zelenjavni obroki pa vsebujejo tudi veliko vode.
Živali v ZOO Ljubljana uživamo v obrokih sezonskega sadja in zelenjave, sveže trave in olistanih vej, zelišč, cvetlic in drugih poletnih dobrot, ki nam jih vsakodnevno pripravljajo, pa tudi nadvse domiselno postrežejo in skrivajo.
SLADOLED
Poletje je čas sladoledov in vsako prinese nove okuse. Pri vsem pa je treba paziti na zobe in kalorije. Ledu in sladoledov ne grizemo, pač pa ližemo! Letošnji ZOO-hit sta sladoled iz krvi na vodni osnovi za zveri in rio mare za morske leve. Slonica Ganga prisega na ohlajene lubenice in druge melone.
MLADIČI SO BOLJ OBČUTLJIVI
Poletje je čas mladičev, saj narava poskrbi, da zimo dočakajo že krepki in precej samostojni. Ne pozabimo, da otroci niso pomanjšani odrasli. Tako človeški kot živalski mladiči potrebujejo pred vročino zaščito staršev in več počitka. Zato tudi živalskim mladičem v živalskem vrtu dovolimo počitek, ko ga potrebujejo.
1