SVIZ: Kolektivne pogodbe še ne podpirajo vsi sindikati javnega sektorja

Podpis kolektivne pogodbe je predviden z 5. junij. Dan prej bo o podpisu kolektivne pogodbe za javni sektor na izredni seji 54-članskega glavnega odbora odločal Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kultur (SVIZ).

SVIZ: Virant zavaja Virant naj bi, kot navajajo v SVIZ, v včerajšnji napovedi podpisa kolektivne pogodbe za javni sektor (KPJS) izjavil, da je kolektivna pogodba za javni sektor "rezultat socialnega sporazuma med vlado in vsemi sindikati javnega sektorja, kar pomeni, da je vzpostavila plačna razmerja, ki jih podpirajo vsi".

Trditev, da je KPJS rezultat sporazuma med vlado in vsemi sindikati, "je izrazito zavajajoča, saj je ni parafiral nobeden od reprezentativnih sindikatov s področja šolstva in raziskovalne dejavnosti". To pomeni, da ni bilo doseženo soglasje z najštevilčnejšo dejavnostjo v javnem sektorju, ki zaposluje več kot 50.000 od 150.000 zaposlenih v javnem sektorju, pojasnjujejo na SVIZ.

"Nesorazmerja niso odpravljena" SVIZ je že večkrat opozoril, da se je vrednotenje dela učiteljev začetnikov v razmerju do primerljivih uradniških delovnih mest, delovnih mest zdravnikov in tudi delovnih mest v vojski poslabšalo, so zapiali v današnji izjavi za javnost. Nekatere primerjave jasno kažejo, da nesorazmerja niso odpravljena, ampak so se zgolj premestila na druga področja, še menijo.

Noben poslanec proti "zadnjemu koraku pred plačno reformo"

Državni zbor je z 48 glasovi po nujnem postopku sprejel novelo zakona o sistemu plač v javnem sektorju. Proti noveli zakona, ki po besedah ministra za javno upravo Gregorja Viranta pomeni zadnji korak pred uveljavitvijo plačne reforme v javnem sektorju, ni glasoval nihče.

"Zmaga socialnega partnerstva" Kot je danes pojasnil Virant, je uveljavitev novega plačnega sistema predvidena s septembrom. Po podpisu kolektivne pogodbe za javni sektor 5. junija, naj bi predvidoma 11. junija sledili še podpisi kolektivnih pogodb dejavnosti in poklicev.

Zaključek reforme je Virant označil za "zmago socialnega partnerstva", saj bodo novi plačni sistem podprli vsi oz. skoraj vsi sindikati javnega sektorja; v končni fazi je svojo kolektivno pogodbo parafiral tudi šolski sindikat.

"Kako plačevti tiste, ki nimajo ustrezne izobrazbe" Novela zakona po njegovih besedah prinaša nujne tehnične popravke in prilagoditve, da bo sistem septembra lahko zaživel. "Gre za rešitev vprašanja, kako bomo plačevali tiste javne uslužbence, ki nimajo ustrezne izobrazbe za svoja delovna mesta," je pojasnil minister.

Na sindikalni predlog novela ureja tudi postopek preizkusa ocene delovne uspešnosti, ki je v novem sistemu glavna podlaga za napredovanje. "Zakon pa vnaša tudi nekaj fleksibilnosti s tem, da omogoča ob prvi zaposlitvi, da se uslužbenec uvrsti v pet plačnih razredov višje od izhodiščnega plačnega razreda," je povzel Virant.

V nov sistem le tisti, ki bodo podpisali pogodbe? Kot rezervno rešitev, če ne bi prišlo do podpisa vseh kolektivnih pogodb, novela omogoča, da v novi plačni sistem vstopijo tisti, ki bodo imeli podpisane kolektivne pogodbe, tako da vsi ostali ne bi "postali denimo talci ene manjše skupine ali enega sindikata".

Pomisleki glede plač na RTV Slovenija Poslanci so izrazili upanje, da bo po dolgotrajnih usklajevanjih nov plačni sistem vendarle zaživel, da bo preglednejši in boljši od sedanjega in bo vzpostavil večji red na področju plač v javnem sektorju. Pomisleke je bilo iz opozicije slišati glede načina določanja plač novinarjev na RTV Slovenija.

Po prvotnem vladnem predlogu bi bilo za hitrejše napredovanje zaposlenih v javnem zavodu RTV Slovenija potrebno soglasje pristojnega ministra. Na predlog štirih koalicijskih strank so na matičnem odboru v zakon vnesli rešitev, po kateri bi namesto ministra soglasje dajal programski svet RTVS. Ta rešitev ostaja v zakonu, saj dopolnilo Zares za črtanje takšne določbe ni bilo sprejeto.