Strahu pred hudimi poplavami bo manj, a stoodstotne varnosti ni

Glede na to, da so se že začela prva dela iz projekta za zagotovitev poplavne varnosti na Savinji, ki jih financirata država in Evropska unija, si velja zastaviti vprašanje, ali so lahko ljudje zdaj bolj mirni ob prihajajočih dnevih in tednih, ko se obetajo slabše vreme in verjetno močnejše padavine.

O tem smo se pogovarjali z Romanom Kramarjem, koordinatorjem projekta za protipoplavne ukrepe v MO Celje, kjer tudi vodi skupino za izvedbo EU-projektov.

"Sam začetek projekta ne daje nobenih zagotovil, da bi ljudje lahko bili bolj mirni pred morebitnimi visokimi vodami, ki bi prišle v tem letu ali v začetku prihodnjega leta. Gre namreč za začetno, prvo fazo projekta, ki zajema protipoplavne ukrepe lokalnega značaja na področju občin Celje, Laško in Vojnik, medtem ko je v drugi fazi protipoplavnih ukrepov predvidena izgradnja suhih zadrževalnikov v Spodnji Savinjski dolini. Treba je namreč vedeti, da je tudi prva faza načrtovana tako, da upošteva hidravlične pogoje, ki bodo nastali, ko se bodo zgradili zadrževalniki in bodo torej ukrepi iz prve faze imeli dejanski učinek," pojasnjuje Roman Kramer.

Za prvo fazo protipoplavnih ukrepov je namenjenih okrog 45 milijonov evrov, od tega bo več kot 38 milijonov evrov sofinanciral evropski kohezijski sklad. Za drugo fazo, če govorimo o suhih zadrževalnikih, pa denar še ni zagotovljen. Številke za drugo fazo so različne, govori se o številkah med 120 in 140 milijonov evrov.

"Polomiti zobe 'marijagraški kljuki" Eno večjih gradbišč, kar zadeva izvajanje protipoplavnih ukrepov na Savinji, je trenutno v Laškem, kjer vidimo kar precejšen poseg v regulacijo rečne struge. "O tem, da je treba omiliti in presekati ta znameniti marijagraški ovinek, se govori že desetletje. Z izravnavo ovinka, ki je zdaj v obliki kljuke, se bo povečal pretok po Savinji dol vodno, učinek tega pa bi moral biti tudi padec gladine gor vodno. Po ocenah strokovnjakov naj bi ta poseg imel vpliv do železniškega mostu in v višini vode, to pomeni od 60 do 90 centimetrov. Nikakor pa seveda ne more vplivati na celovito poplavno varnost Laškega, ob poplavah, ko je bila višina razlite vode od dva do tri metre. Da bo res bolj varno, bo treba zgraditi še suhe zadrževalnike v Spodnji Savinjski dolini, ki bodo zagotavljali manjše pretoke proti Laškem," je povedal Roman Kramer.

Za ukrotitev Savinje v Celju z novo splavarsko brvjo nasipi na levem bregu Ljudi, ki živijo v porečju Savinje na območju Celja, seveda najbolj zanimajo ukrepi na Savinji v bližini njihovih domov, kjer trenutno kakšnih velikih posegov še ni videti. Kot pravi Roman Kramer, se bodo intenzivna dela na celjskem delu Savinje začela spomladi. Prvi najpomembnejši ukrep je zamenjava splavarske brvi, drugi pa izgradnja nasipov na levem bregu Savinje. Izgradnja splavarske brvi bo velik zalogaj: po eni strani, da se zmanjšajo posledice zajezitve, ki jo ob poplavah povzroča zdajšnji most, po drugi strani pa gre za velik izziv umeščanja v prostor, ker gre za občutljivo veduto mesta. Nova brv, kot še poudarja Kramer, nikakor ne sme postati dominanta v tem prostoru, ampak se mora zliti z okolico.

Kar zadeva nasipe, se ti gradijo na levem bregu Savinje, od Levca navzdol, mimo Špice, na Ložnici in tako naprej. "Gre za mehke posege, ne za posebej visoke nasipe, so v višini od 45 do 60 centimetrov in bodo narejeni tako, da bodo primerno umeščeni v okolje, predvsem na območju knjižnice s sprehajalnimi potmi, klopcami, lučkami … V izvedbo so vpeti tudi krajinski arhitekti, saj je treba upoštevati vse natečaje za Savinjo iz preteklosti. Z izgradnjo suhih zadrževalnikov v Spodnji Savinjski dolini pa bodi ti nasipi zagotovili še dodatnih od 60 do 70 centimetrov varnostne višine," še poudarja naš sogovornik.

Na Ostrožnem večja škoda kot v Železnikih Celjani, ki živijo v naselju Nova vas, pa so lahko opazili tudi drugačno podobo ob potoku Koprivnica, kjer so prav tako zrasli zemeljski nasipi. "Ti nasipi so pomembnejši predvsem za naselji Ostrožno in Lava, kjer je velika koncentracija novejših stanovanjskih hiš in kjer so bile ob razlitju Koprivnice škode ogromne. Tudi v višini petih, šestih milijonov evrov, kar je več od ocenjene škode v Železnikih. Seveda pa je res, da so tam bile smrtne žrtve. Vložek blizu milijona evrov v sanacijo Koprivnice proti omenjeni višini škode se zato seveda zdi upravičen."

Pravi učinki ukrepov šele s suhimi zadrževalniki v Spodnji Savinjski dolini Kot že omenjeno, pa se bodo pravi učinki protipoplavnih ukrepov na Savinji pokazali z izgradnjo suhih zadrževalnikov vode v Savinjski dolini, kar predstavlja drugo fazo obsežnega protipoplavnega projekta, za katerega bo še treba zagotoviti denar iz evropskih skladov. A pri tem se zapleta na terenu, saj nekateri kmetje nasprotujejo izgradnji zadrževalnikov z argumenti, da bodo zaradi tega ob veliko zemlje, da bo motena njihova dejavnost.

"Raba prostora s suhimi zadrževalniki seveda ne more biti namenjena gradnji, medtem ko so za kmetovanje seveda primerna. Visoke vode na zadrževalnikih v višini več metrov zaradi hudih poplav je realno mogoče pričakovati enkrat, dvakrat v stotih letih, čeprav se teoretično seveda to lahko zgodi tudi v enem letu. Ob kontroliranem preplavljanju seveda pride do določene škode na površinah in posevkih. Zakon o vodah pa od letos določa, da je ob takšnih dogodkih država dolžna sanirati stanje tistim, ki so bili prizadeti, in jim povrniti škodo," pojasnjuje Roman Kramer.

Kar zadeva izgradnjo suhih zadrževalnikov, je projekt v fazi javne razgrnitve in sprejemanja pripomb na državni prostorski načrt, ki bo določil umestitev zadrževalnikov. Sicer pa je bila težava tudi v tem, ker se nekdanje ločeno okoljsko in kmetijsko ministrstvo nista mogla dogovoriti o ureditvi te problematike na terenu.

Kramer še pravi, da pozna kar nekaj glavnih akterjev, ki bi lahko bili prizadeti zaradi gradnje zadrževalnikov, za katere pravi, da nimajo pravih informacij in se zato zdi, da nasprotujejo načrtom. Žalski župan na primer ni dobil zagotovil, da bo v Vrbu zgrajen novi most, in če se bo čez starega vozil ves material, se bo podrl. Investicija v takšen most je nekaj več kot milijon evrov, vrednost protipoplavnih ukrepov druge faze pa 140 milijonov evrov. Ne gre za izsiljevanje ministrstev, marveč da se nalije čistega vina, o zapletih še pravi Kramer.

Malo za šalo malo zares pa dodaja: "Glede na to, da sta zdaj okoljski in kmetijski minister združena v eni osebi, se bosta gotovo lažje dobila in se dogovorila."

Brez vzdrževanja vodotokov stran vržen denar In če se zazremo v prihodnost, ali je mogoče, potem ko bo končana izvedba protipoplavnih ukrepov prve in druge faze, pričakovati, da bodo ljudje končno bolj mirno spali ob dolgotrajnejših in obsežnejših padavinah? "Pri naravnih pojavih je težko govoriti o stoodstotni varnosti, pa vendar bo po končanih ukrepih verjetnost poplav in škode zaradi nje veliko manjša."

A Kramer slikovito opozarja: "Če naredimo A, je treba narediti tudi B. Naša država je namreč v preteklem desetletju ali še malo več enostavno uničila vodarsko stroko, ker je vedno manjši promil državnega proračuna namenila za vzdrževanje vodotokov, denar pa usmerila drugam. Če ne bomo za to namenili dovolj denarja in skrbeli za vzdrževanje vodotokov po pravilih stroke, potem je denar za vse te protipoplavne ukrepe stran vržen denar."

Protipoplavni ukrepi za zagon gradbeništva Ali so obsežna gradbena dela na Savinji lahko dobra priložnost tudi za oživitev gradbene dejavnosti pri nas in kakšne razvojne priložnosti se še obetajo? Kot meni Kramer, ta investicija lahko pomeni zagon gradbeništva in pomoč panogi, ki je v težkem položaju. Ne le zaradi neposrednih gradbenih del na terenu. Kot navaja, so na primer v Celju področja, ki so poplavna in kjer bi lahko potencialni investitorji gradili proizvodne hale, pa ne morejo, ker uredba prepoveduje takšno vrsto gradenj na območju, kjer je možna poplava. Zaradi tega recimo stoji tudi gradnja telovadnice pri I. gimnaziji v Celju. Ko bodo izvedeni poplavni ukrepi, bo tveganje investitorjev precej manjše in ne bodo več potrebni dragi omilitveni ukrepi, sklene Roman Kramer.