Štefanec namesto korupcije preganja duha Gorana Klemenčiča

Državni organ, s katerim so bila nekoč povezana velika pričakovanja v boju proti korupciji, očitno dokončno spreminjajo v brezzobega tigra, ki se ukvarja le še s samim seboj. 

V sindikatu KPK so tako v torek za Siol.net potrdili, da je komisija zoper dva zaposlena (njuni imeni hranimo v uredništvu) uvedla postopek izredne odpovedi o zaposlitvi. Po naših informacijah jima na KPK, komisijo vodi Boris Štefanec, očitajo dvoje:

• da sta nezakonito pogledovala v dokumente komisije,
• da sta podatke iz teh dokumentov izročala Darku Staretu, državnemu sekretarju na ministrstvu za pravosodje. Pred tem je bil vodja službe za nadzor in preiskave na KPK v obdobju, ko jo je vodil Goran Klemenčič, aktualni minister.

Na KPK teh informacij niso ne potrdili ne zanikali. Odgovorili so nam, da nam informacij na to temo ne morejo posredovati "zaradi interesa postopka, vezanega na vprašanja". Darko Stare pa je zatrdil, da "z nobenim od uslužbencev KPK ni bil v stiku, prav tako ne s predsednikom komisije". "Če je to resnična podlaga za postopek, je vsekakor v celoti in popolnoma zmotna ter neresnična," je poudaril Stare.

• Hillary Clinton: Ta poraz boli, ampak nikoli ne smemo nehati verjeti

• Prioritete poslanca Dobovška: DZ o interpelaciji ministrice, on je novačil volivce

• Trump!

"Klemenčič posega v samostojnost KPK"

Zdajšnji predsednik KPK Štefanec je prejšnjemu, Goranu Klemenčiču (na sliki), očital "zametke poseganja v samostojnost in neodvisnost KPK". Foto: Klemen Korenjak Nova epizoda takšnih ali drugačnih sporov, ki že dlje časa pretresajo KPK, časovno sovpada s pripravo sprememb zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki bodo v pomembno vplivale tudi na položaj komisije. Na ministrstvu za pravosodje jih bodo javno predstavili v prihodnjih dneh. Z njimi bodo pristojnosti za sistemski boj proti korupciji, ki so zdaj v rokah ministrstva za javno upravo, prenesli pod svoje okrilje. 

Temu odkrito nasprotuje predsednik KPK Štefanec. V zadnjih mesecih je javno poudaril, da gre pri teh načrtih za "dodatno oviro delu komisije". Klemenčiču je očital "zametke poseganja v samostojnost in neodvisnost KPK", viri blizu komisije pa v tej nameri vidijo tudi kot Klemenčičev poskus nekakšnega tihega obvladovanja KPK. O tem je Štefanec obvestil tudi nekatere mednarodne nevladne organizacije.

Čiščenje kadra

Svojo bitko s Klemenčičem naj bi se šel Štefanec, tako pravijo naši viri, tudi na KPK. Tam naj bi namreč začel preganjati ostanek kadra, ki še velja za Klemenčičevega. Tako naj bi bilo lažje razumeti tudi zadnji odpovedi dvema uslužbencema, ki sta po mnenju sindikata državnih organov strokovnjaka na področju preganjanja korupcije.

Frakcijski boji so v zadnjih letih tako rekoč stalnica v komisiji, ki so jo močno zaznamovali vsi trije njeni predsedniki. Ko je vodenje KPK leta 2010 prevzel Klemenčič, je začetnemu stisku rok s predhodnikom Dragom Kosom pred objektivi fotoaparatov sledilo čiščenje domnevno "njegovega" kadra. Več jih je zato komisijo zapustilo.

Obračunavala že Klemenčič in Kos ...

Tudi Klemenčič je svojemu predhodniku, Dragu Kosu (na sliki), očital raznorazne kršitve. Foto: Matej Leskovšek Klemenčičeva ekipa je Kosu javno očitala slabo zapuščino v obliki 1.400 nerešenih spisov, s katerimi da se je morala ukvarjati po prihodu na KPK. Odpovedala mu je pogodbeno sodelovanje. Za "odpravnino" je Kos prejel kazensko ovadbo zaradi domnevnih kršitev pri poslovanju, ki jo je tožilstvo pozneje zavrglo. 

Kos mu ni ostal dolžan. Klemenčiču je vrnil udarec pri njegovem življenjskem projektu – poročilu o premoženjskem stanju Janeza Janše in Zorana Jankovića, ki je pri prvem ugotovilo za več kot 200 tisoč evrov gotovine neznanega izvora, pri drugem pa visoko stopnjo korupcijskega tveganja. Očital mu je, da je KPK s poročilom prekršil serijo pravnih predpisov in več drugih nepravilnosti.

... z obema pa obračunal Štefanec

Marca 2014, po Klemenčičevem odstopu s položaja, je v zgodbo vstopil Štefanec – in sčasoma začel obračunavati z obema.

Najprej s Klemenčičevo ekipo, ki je novemu predsedniku KPK nezaupnico izrekla že na dan imenovanja. Takrat sta namreč s položaja odstopila oba novoimenovana namestnika – Darko Stare, Klemenčičev ključni operativec na KPK, in Jurij Ferme. 

Nato je med Štefanecem in Klemenčičem počilo zaradi Roka Praprotnika.

Nekdanji Klemenčičev namestnik je šel v službo k tedanjemu predsedniku uprave NLB Janku Medji še v času, ko ga je komisija obravnavala zaradi najema svetovalne hiše Korn Ferry. KPK je zoper Praprotnika odprl postopek, a po skoraj dveh letih ni odkril kršitev. Kljub temu se je Štefanec odločil spisati ločeno mnenje, Praprotnik pa je nato zahteval njegovo izločitev. 

Štefanec tudi danes ne izpusti priložnosti, da udari po obeh predhodnikih. Klemenčiču najraje očita nezakonito ravnanje pri objavi prej omenjenega poročila o Janši in Jankoviću, ki ga je potrdilo vrhovno sodišče. Kosu pa, da ga je podpiral le do trenutka, ko je KPK začel preiskovati njegovo svetovalno pogodbo z NLB. 

• Cepiti ali ne cepiti otroka? Slovenski starši vse pogosteje proti.

• Lavretovi nadzorniki se obračajo na KPK

• Dragica Kotnik: Sem edina iz pravosodja, ki sem se uprla političnim vplivom, zato sem šikanirana

​"Priboljški" za zveste zaposlene 

V obdobju Štefaneca sta tako statistika kot javna podoba KPK porazni. Foto: Matej Leskovšek V tem obdobju je kadrovsko dodobra prevetril komisijo. Od 31. marca 2014, ko je Štefanec prevzel vodenje KPK, je delovno razmerje prenehalo 17 javnim uslužbencem, v tem času pa je komisija zaposlila 18 ljudi. To pomeni, da se je na komisiji v dveh letih in pol zamenjala skoraj polovica osebja. 

Viri blizu KPK govorijo o njegovi kadrovski loži, ki jo nagrajuje z dvigi plač in drugimi "priboljški". Lani je tako v višji plačilni razred napredovalo kar 15 uslužbencev komisije. 

A Štefanec ima pri tem veliko težavo. 

V obdobju Kosa, ta je KPK branil pred zahtevo Janševe vlade po njeni ukinitvi, in Klemenčiča, ki mu je poročilo Janša-Janković prineslo velikansko popularnost v javnosti, zaradi česar mu je bila ta pripravljena ugoditi tudi pri njegovi želji za dodatna, še močnejša pooblastila komisije, je ta organ opravljal svoje temeljne naloge. 

Pod Štefanecem vse navzdol

V obdobju Štefaneca sta medtem tako statistika kot javna podoba KPK porazni. Rezultate ustanove že dve leti zaznamujeta velik upad prijav in vse manjše število sprejetih sklepnih dokumentov suma korupcije. 

Dober pokazatelj (ne)dela komisije je podatek o številu sej senata. Leta 2012, ko je KPK vodil Klemenčič, jih je bilo 68, leta 2014 le še 37, lani pa še šest manj. V svojem mandatu je Štefanec sprejel štiri sistemska načelna mnenja, letos pa zgolj eno ugotovitev o konkretnem primeru. Šlo je za imenovanje ravnatelja Osnovne šole Veliki Gaber. Na lastno pobudo je komisija odprla zgolj 35 zadev, torej precej manj kot eno na teden.

Da KPK ne deluje, opažajo tudi mednarodne institucije. V mandatu Borisa Štefaneca je Slovenija na lestvici zaznavanja korupcije, ki jo vodi Transparency International, izgubila tri mesta. Zdaj je šestdeseta.

Posebno poglavje so notranji spori, ki jih je Štefanec iz obračuna s Klemenčičevo in Kosovo smerjo na komisiji razširil kar v lastni senat. Že nekaj časa je v "sveti vojni" s svojo namestnico Almo Sedlar, ki jo je – enako kot v najnovejšem primeru dva uslužbenca – prav tako obdolžil nepooblaščenih vpogledov v dokumente. 

Sedlarjeva ne daje izjav.

Štefanec je že nekaj časa v vojni tudi s svojo namestnico Almo Sedlar, ki jo je obdolžil nepooblaščenih vpogledov v dokumente. Foto: Bor Slana

"Pahor si je umil roke"

"To, kar se že nekaj časa dogaja na KPK, je nedopustno. So edini organ v državi, v katerem odločitve sprejema senat, sestavljen le iz dveh ljudi. Nedopustno je, da svoji namestnici onemogočiš dostop do informacij ali jo pri tem oviraš," opozarja Frančišek Verk, predsednik Sindikata državnih organov Slovenije. 

Glavnega krivca za to vidi v predsedniku republike Borutu Pahorju, ki si je po njegovem "nad KPK umil roke". "Gre za organ, ki je unikum v slovenskem prostoru. Nad njim je dobesedno le nebo," ugotavlja Verk. KPK se je v zadnjih letih iz preventivnega razvil v organ s preiskovalnimi pooblastili. Prav zaradi tega bi moral biti, enako kot na primer policija, podvržen ustreznemu nadzoru. 

Protislovje je torej popolno. Na eni strani imamo organ, ki lahko pridobi podatke iz preiskovalnih in davčnih postopkov. Na drugi strani gre za organ, ki razpada pri živem telesu, nadzoruje pa ga pravzaprav nihče. 

Štefanec o okuženih čevljih predhodnikov

Je čas, da Štefanec gre, ker je stopil v prevelike čevlje? Štefanec v javnih nastopih zatrjuje, da "se s takimi prispodobami ne želi veliko ukvarjati".

"Najbolj razvpiti zadevi prejšnjega senata, zadevi Janša in Janković, je moral popraviti naš senat"

"Verjemite mi, da v te čevlje nikoli nisem želel in tudi nikoli ne bom želel stopiti. In veste, zakaj? In zdaj bom tudi sam uporabil prispodobo. Zato, ker so okuženi z glivicami nezakonitega delovanja," se glasi ena od njegovih izjav, usmerjenih proti predhodnikom.