Četrtek, 3. 11. 2016, 11.48
6 let, 6 mesecev
Cepiti ali ne cepiti otroka? Slovenski starši vse pogosteje proti.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,45
5
Nedaven primer otroka, ki je zaradi tetanusa pristal v bolnišnici, odpira razpravo o cepljenju. Zakaj se starši vse pogosteje ne odločijo za cepljenje? Kje se lahko prepričajo o tveganosti cepiv? Kako dobro so torej starši informirani?
V Sloveniji se je pred kratkim pojavil primer tetanusa pri otroku, ki ni bil cepljen. Pred tem je bil zadnji primer pred 25 leti pri romskem otroku, ki prav tako ni bil cepljen.
Dogodek je pritegnil pozornost staršev, po besedah infektologinje iz UKC Ljubljana Bojane Beović jih je več prišlo v klinični center z željo, da njihove otroke cepijo. "A cepili bi jih le proti tetanusu, kar pa je skorajda nemogoče, saj imamo pri nas eno skupno cepivo proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju, tako imenovano trivalentno cepivo," pravi sogovornica.
#Anketa: cepiti ali ne cepiti otroka? Kaj so strokovnjaki povedali @Andr3jaL in @MarkoRabuza ➡ https://t.co/AYJV8vX70a. Kaj menite vi?
— SiolNET Novice (@SiolNEWS) November 3, 2016
Infektologinja Bojana Beović opozarja, da bo z nižjo precepljenostjo več možnosti, da bo vsak otrok znova prebolel ošpice.
Poglejte, kako zdrava je vaša občina
Lavretovi nadzorniki se obračajo na KPK
Zakaj za zdravila brez recepta plačujemo več kot sosedi?
Precepljenost se zmanjšuje
Tetanus ni nalezljiva bolezen, je pa cepljenje obvezno zaradi visoke smrtnosti. V Sloveniji je cepljenje pri otrocih obvezno še za sedem drugih bolezni.
A statistika kaže, da v zadnjih letih precepljenost počasi pada, najbolj v Ljubljani. Tu je delež cepljenih za pet bolezni (davica, tetanus, oslovski kašelj, otroška paraliza in okužbe s Hib) lani znašal 91,6 odstotka, za tri nalezljive bolezni ošpice, mumps in rdečke pa 89,6 odstotka.
Po mnenju Beovićeve se lahko denimo v primeru ošpic s precepljenostjo, nižjo od 95 odstotkov, znova vrnemo v čas, ko je vsak otrok prebolel to bolezen.
Marta Grgič Vitek z NIJZ o razlogih za nižjo precepljenost:
Je šef mariborske bolnišnice z zaposlitvijo partnerice prestopil mejo zakonitega?
Lekarniški ravs: piljenje zakona ali rušenje ministrice?
Kako daleč so štirje največji gradbeni projekti v Ljubljani #foto
Branko Maček po treh letih v zaporu ne ve, kako dolgo bo tam
Zakaj padec?
Po mnenju pediatra Marka Pokorna je razlog za padec precepljenosti v strahu ljudi pred neželenimi učinki cepljenja, ki je večji od strahu pred samimi boleznimi. "Cepljenje je žrtev lastnega uspeha. Bolezni so izginile in jih ljudje ne prepoznavajo kot resne grožnje, ker nimajo nikakršne izkušnje z njimi," pravi Pokorn.
Strinja se tudi Beovićeva: "Pojavlja se načelni odpor do znanosti. Nekateri ljudje radi verjamejo v razne slabo raziskane stvari, drugi razlog pa je, da ljudje ne poznajo več teh bolezni. Mislijo, da ne obstajajo več in da se zato ni več treba cepiti."
Zdravnica Marta Grgič Vitek z Nacionalnega inštituta za javno zdravje meni, da bo upad pri nekaterih cepljenjih lažje razložiti, ko bodo imeli register cepljenih oseb. Ta je v načrtu že leta, trenutno velja, da naj bi ga vzpostavili s prihodnjim letom.
Vrnitev bolezni, ki smo jih že skoraj izkoreninili
Grgič Vitkova opozarja, da je necepljenje tvegano: "Otrok lahko zboli za nalezljivo boleznijo, ki bi jo bilo mogoče preprečiti. Ob večjem znižanju deleža cepljenih bi se povečala verjetnost za ponovno pojavljanje in razširjanje nalezljivih bolezni, ki smo jih praktično že odpravili."
A nekateri starši so v dvomu, bodisi zaradi lastne slabe izkušnje bodisi zaradi informacij, ki krožijo o domnevni tveganosti cepljenja (več o tem v spodnjem okvirju). Kako se s tem soočajo pediatri? "Včasih me starši vprašajo, kako bi se sam – kot oče – odločil glede cepljenja svojih otrok. Moj odgovor je preprost: svoje otroke sem poleg cepljenj, ki so v rednem programu, cepil tudi proti boleznim, ki niso v rednem programu cepljenja," pravi Pokorn.
Zdravniki raziskujejo, kdo so dvomljivci
Pediater meni, da imajo starši po njegovem mnenju dovolj informacij o cepljenju, vprašanje pa je, kakšne so te informacije in kako jih interpretirajo.
Na ministrstvu, kjer priznavajo, da je v nekaterih regijah Slovenije precepljenost že prenizka, pa menijo, da je potrebna večja informiranost staršev o samih nalezljivih boleznih, za katere velja obvezno cepljenje. "Potrebno je izboljšati in okrepiti komunikacijo s strokovno in laično javnostjo. V tej smeri poteka tudi raziskovalni projekt z naslovom Obvladovanje nalezljivih bolezni s cepljenjem: Kdo so dvomljivci in nasprotniki cepljenja ter kako z njimi komunicirati?, ki ga vodi NIJZ," pravijo.
Kam po informacije?
Nasvet Marte Grgič Vitek z NIJZ:
Sodišče v preteklosti že udarilo komisijo
Tisti, ki otroka ne želijo cepiti, morajo podati predlog za opustitev cepljenja. Na ministrstvu pravijo, da število teh narašča. V zadnjih treh letih so jih prejeli po okrog 400 na leto, od tega okrog 90 odstotkov od staršev, deset odstotkov od pediatrov (tudi ti jih po navedbah ministrstva okrog polovico vložijo na željo staršev).
A delež utemeljenih je po njihovih navedbah majhen. "Od vseh obravnavanih vlog na komisiji za cepljenje je po naši oceni utemeljenih približno en odstotek," pravijo na ministrstvu, kjer trenutno obravnavajo 19 vlog.
Kot izhaja iz iskalnika sodne prakse, pa je komisija v preteklosti predloge že zavračala, ne da bi popolno ugotovila, ali so razlogi za opustitev cepljenja smiselni. Nekaj staršev je pravico iskalo na sodišču in uspelo. Sodišča so zavzela stališče, da je mnenje komisije izvedensko mnenje, kar pomeni, da mora biti ustrezno argumentirano, hkrati pa morajo imeti starši možnost, da se o tem mnenju izjavijo pred izdajo odločbe (torej odločitve, ali cepljenje opustiti ali ne).
Novo obvezno cepljenje?
Prav ta postopek, ki je po njihovih navedbah "administrativno okoren", želijo na ministrstvu spremeniti. Kako natančno, ne pojasnjujejo, pravijo le, da je zdaj v pripravi novela zakona o obveznem cepljenju, ki pa ni med prioritetnimi zakoni.
V preteklih letih so že napovedovali tudi spremembe, ki naj bi za nekatere bolezni uvedle prostovoljno cepljenje, a predloga niso nikoli spisali. Zdaj, kot pravijo, NIJZ pripravlja izhodišča za spremembe, ki bi v program cepljenja vpeljale še cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu (KME). Trenutno usklajujejo mnenja glede starostnih skupin za cepljenje.
Na ministrstvu za zdravje so v zadnjih letih večkrat dejali, da je v pripravi zakon, ki bi za nekatere bolezni opustil obvezno cepljenje. Zdaj so te napovedi potihnile: na ministrstvu imajo sicer v načrtu spremembe, a le "administrativno okornega" postopka opustitve cepljenja iz medicinskih razlogov.
Kaj menijo zagovorniki prostovoljnega cepljenja?
"Mislim, da je eden od razlogov za rahlo padanje precepljenosti v tem, da smo podporniki prostovoljnega cepljenja precej glasni. Vsak teden nas kontaktira nekaj ljudi, ki želijo informacije v zvezi s cepljenjem," pravi Sebastjan Kroflič iz Civilne iniciative za prostovoljno cepljenje.
Iniciativa se bori za spremembe zakona in – kot sugerira že njen naziv –, da bi cepljenje postalo prostovoljno. Menijo, da precepljenost ne bi bistveno padla, saj ljudje zaupajo zdravnikom, želijo pa, da starši, ki imajo s cepljenjem negativne izkušnje, dobijo možnost izbire.
V iniciativi so zbrani (tudi) ljudje, katerih otroci naj bi imeli zdravstvene posledice, ki so nastale zaradi cepljenja. Med temi je tudi Kroflič. "Osebno poznam okrog sto članov in njihove izkušnje. Pediatri pred cepljenjem načeloma omenijo stranske učinke, kot so vročina in rdečina na mestu vboda. A v navodilih za cepiva je seznam mogočih učinkov precej daljši. Naši otroci so imeli hude nevrološke težave, epileptične napade in drugo," pravi sogovornik. Kot pravi, jih najbolj moti to, da zdravniki v takih primerih kljub časovnemu sovpadanju ne želijo raziskati, ali so težave otroka povezane s cepljenjem. Po njihovem mnenju je NIJZ, ki izbira in promovira cepiva, hkrati pa vodi register stranskih učinkov, v konfliktu interesov.
Šest vprašanj in odgovorov o obveznem cepljenju
Katera cepljenja so obvezna za mladoletne?
Zoper davico, tetanus, oslovski kašelj, otroško paralizo in okužbo s hemofilusom influence tipa B morajo biti otroci cepljeni štirikrat do starosti dveh let. Trikrat pa so cepljeni zoper ošpice, mumps in rdečke (nazadnje v tretjem razredu osnovne šole).
Ali cepljenje proti tem boleznim prinaša zdravstvena tveganja (možnost epileptičnih napadov, avtizem ipd.)?
"Neželeni učinki cepljenja seveda predstavljajo določeno tveganje, ki pa je neprimerno manjše od tveganja, ki ga predstavlja bolezen (ki jo s cepljenjem preprečimo) ali njeni zapleti," pravi Marta Grgič Vitek z NIJZ. "Za določena stanja/obolenja, kot je na primer avtizem, pa rezultati epidemioloških študij kažejo, da niso povezana s cepljenjem.
NIJZ letno objavlja poročila o stranskih pojavih pridruženih cepljenju, kamor so dolžni poročati vsi izvajalci cepljenja. Lani so dobili 406 prijav neželenih učinkov, ki so se v večini primerov pojavili po cepljenjih, ki so obvezna. V 26 primerih je bila potrebna hospitalizacija (6,4 odstotka vseh prijav) – ti primeri so podrobneje opisani v poročilu na zgornji povezavi.
Kje najdem informacije o mogočih stranskih učinkih?
Pediater oziroma zdravnik mora pred vsakim cepljenjem staršem oziroma skrbnikom otroka podati pojasnilo (na NIJZ so pripravili napotke za zdravnike). Starši morajo dobiti knjižico z informacijami, pisno gradivo za predvideno cepljenje, ustno informacijo o mogočih učinkih ter ukrepih v teh primerih. Zdravnik mora staršem omogočiti tudi vpogled v navodila za uporabo cepiva.
Ali se lahko cepljenju izognem?
Če menite, da ima lahko cepljenje zdravstvene posledice za otroka, lahko ministrstvu podate predlog za opustitev cepljenja. Ker je cepljenje obvezno, tvegate do 500 evrov globe, če otroka ne cepite.
Kdo odgovarja, če ima otrok zaradi cepljenja posledice?
Ker je cepljenje obvezno, je država odškodninsko odgovorna. Od leta 2007 do letošnjega maja so na ministrstvu prejeli sedem zahtevkov, izplačali so eno odškodnino (leta 2009 v višini 69 tisoč evrov).
Ali necepljenje otrok prinaša tveganja za zdravje otroka in za okolico ter kakšna so?
Otrok lahko zboli za nalezljivo boleznijo, ki bi jo bilo mogoče preprečiti. Ob večjem znižanju deleža cepljenih bi se povečala verjetnost za ponovno pojavljanje in razširjanje nalezljivih bolezni, ki smo jih praktično že odpravili, menijo zdravniki.
5