Lekarniški ravs: piljenje zakona ali rušenje ministrice?

Naš namen ni rušenje ministrice Milojke Kolar Celarc, a zakon o lekarniški dejavnosti je slab. Tako na ogorčenje predsednika vlade Mira Cerarja, potem ko sta koalicijski DeSUS in SD blokirali predlog zakona, odgovarja poslanec koalicijske DeSUS in predsednik odbora za zdravstvo Tomaž Gantar.

Slovenija zakona o lekarniški dejavnosti kljub večkratnim poskusom ni spremenila vse od leta 1992. Tudi ministrici Milojki Kolar Celarc so v prvem poskusu podporo odrekli celo koalicijski partnerji iz Desusa in SD.
Slovenija zakona o lekarniški dejavnosti kljub večkratnim poskusom ni spremenila vse od leta 1992. Tudi ministrici Milojki Kolar Celarc so v prvem poskusu podporo odrekli celo koalicijski partnerji iz Desusa in SD. Foto: STA

Zakon o lekarniški dejavnosti potrebuje spremembe, se strinjajo tako ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc kot predsednik odbora za zdravstvo Tomaž Gantar in tudi lekarniška stroka.

A prvi predlog Kolar Celarčeve, ki ga je vlada sprejela, so nato v odboru za zdravstvo označili za tako slabega, da ministrici namesto popravkov predlagajo, da ga spiše na novo. Odbor je izglasoval, da se opravi javna predstavitev mnenj, predlog zakona pa v današnji obliki po besedah Gantarja ne bo sprejet.

Predlog so zavrnili v SD in DeSUS, poleg njiju pa še SDS in NSi ter Alenka Bratušek iz poslanske skupine nepovezanih poslancev.

Enomesečna zamuda

Predsednik vlade Miro Cerar se je na dogajanje na odboru odzval z ogorčenjem in izrazil pričakovanje, da bosta SD in DeSUS pojasnili, zakaj sta predlog na vladi potrdili, nato pa mu v državnem zboru prižgali rdečo luč.

"Naš namen ni rušenje ministrice," pravi Gantar, ki velja za enega največjih nasprotnikov ministrice, a trdi, da je zakon padel, ker je slabo pripravljen. Poudaril je, da imajo tri koalicijske partnerice podobna stališča o prihodnosti lekarniške dejavnosti, razhajajo pa se pri vsebinskih rešitvah. 

"Lekarne morajo ostati del javnega sistema, pretežno financirane iz proračuna," na vprašanje, kaj je ključna strateška usmeritev lekarniške dejavnosti, odgovarja predsednik parlamentarnega odbora za zdravstvo Tomaž Gantar. "Lekarne morajo ostati del javnega sistema, pretežno financirane iz proračuna," na vprašanje, kaj je ključna strateška usmeritev lekarniške dejavnosti, odgovarja predsednik parlamentarnega odbora za zdravstvo Tomaž Gantar. Foto: Bor Slana

Omejevanje komercializacije

Gantar meni, da je ena glavnih težav v lekarniški dejavnosti sistem financiranja, ki pa ga ministričin predlog zakonodaje ne rešuje. Ob usihanju proračunskih sredstev (lekarniška dejavnost je v letu 2014 od Zavoda za zdravstveno zavarovanje prejela okrog 39 milijonov evrov, kar je 1,5 odstotka manj kot leto pred tem) lekarne več pozornosti namenjajo prodaji na trgu, ki pa jo novi zakonski predlog omejuje. Uvaja namreč prepoved oglaševanja lekarniške dejavnosti in njenih izvajalcev ter programov zvestobe.

Program zvestobe Lekarne Ljubljana, kjer zbiranje jabolk zvestobe prinaša ugodnosti, je uvedel nekdanji šef Marko Jaklič. S tem je sprožil negodovanje stroke o neetičnosti, saj da z agresivno prodajo spodbuja večjo porabo zdravil. Ministrica bi programe zvestobe prepovedala. Program zvestobe Lekarne Ljubljana, kjer zbiranje jabolk zvestobe prinaša ugodnosti, je uvedel nekdanji šef Marko Jaklič. S tem je sprožil negodovanje stroke o neetičnosti, saj da z agresivno prodajo spodbuja večjo porabo zdravil. Ministrica bi programe zvestobe prepovedala. Foto: Lekarna Ljubljana

V Lekarni Ljubljana v lasti ljubljanske občine so opozorili, da bi to močno vplivalo na njihovo tržno dejavnost ter s tem vzdržnost poslovanja. Problematizirajo predvsem dejstvo, da ta omejitev veljala za vse izdelke, tudi na primer za prehranska dopolnila, ki jih prodajajo tudi drogerije – teh pa novi zakon ne bi zajel in bi lahko te izdelke tudi oglaševale. Zato menijo, da bi omejitev oglaševanja teh izdelkov pomenila kršitev evropskega konkurenčnega prava.

Gantar se postavlja na stran lekarn in meni, da bo treba zagotoviti več denarja za lekarniško dejavnost. Meni, da se je ministrica za zdravje pri omejevanju trženja znašla "na spolzkem terenu omejevanja gospodarske pobude".

 

Približevanje ureditvi v zdravstvu

Gantar meni, da bi se lahko pri ureditvi koncesij in sistemu financiranja Lekarniške zbornice Slovenije ureditev približala tisti v zdravstvu. "Ministrica pravkar pripravlja zakon o zdravstveni dejavnosti, kjer ureja področje koncesij, a se je za lekarniško dejavnost tega lotila ločeno, torej v tem zakonu. Menim, da bi lahko vse koncesije s področja zdravstva uredili enotno. Poleg tega so določbe nejasne V zakonu piše, da lahko nekdo dobi koncesijo za 15 let, drugi za 30 let, ni pa navedeno, kdo jo lahko dobi za 15 in kdo za 30 let."

Prenovo po njegovem potrebuje tudi sistem financiranja Lekarniške zbornice Slovenije. "Članarino plačujejo lekarne namesto farmacevtov samih. Menim, da bi morali sistem urediti po vzoru zdravniške zbornice, kjer članarine plačujejo zdravniki in ne delodajalec, na primer klinični center. Tega pa zakon ne ureja," pravi. Predlog zakona sicer predvideva uvedbo prostovoljnega članstva pravnih oseb v zbornici, kar je v preteklih mesecih problematizirala tudi zbornica sama, češ da gre za deregulacijo.

Gantar sicer meni, da ni vse v predlogu Kolar Celarčeve slabo. "Za državljane bi predlagana zakonodaja prinesla predvsem kakovostne svetovalne storitve s strani strokovno usposobljenih farmacevtov," pravi. Premier Miro Cerar je po padcu lekarniškega zakona v državnem zboru (DZ) stopil na stran ministrice Milojke Kolar Celarc (desno) in okrcal koalicijske partnerje. Premier Miro Cerar je po padcu lekarniškega zakona v državnem zboru (DZ) stopil na stran ministrice Milojke Kolar Celarc (desno) in okrcal koalicijske partnerje. Foto: Matej Leskovšek

V ozadju politične zdrahe?

Gantar je zdaj je kot predsednik odbora za zdravstvo pozval koalicijske stranke, da pošljejo vprašanja, ki bi jih na javni predstavitvi mnenj postavili ministrstvu, nato bodo dorekli datum in potek predstavitve. Blokada bo po njegovih pričakovanjih sprejem zakona zamaknila za približno mesec dni.

To pa otežuje situacijo za ministrico, ki se bo na oktobrski redni seji zagovarjala pred poslanci. Opozicijska SDS je namreč zoper njo vložila interpelacijo, med drugim zaradi domnevnega odlašanja s celostno reformo zdravstva. Kolar Celarčeva bo na seji poskušala dokazati, da je njeno delo obrodilo sadove, a prav veliko ne bo imela pokazati: lekarniški zakon je obstal v DZ, zakon o omejevanju porabe tobačnih in povezanih izdelkov ni po godu finančnemu ministrstvu, zakon o zdravstveni dejavnosti je skupščina Zdravniške zbornice ocenila za zakon "proti zdravnikom".

Podpora SD in DeSUS Kolar Celarčevi pri glasovanju o interpelaciji naj sicer ne bi bila pod vprašajem. A DeSUS sistemske zakone pričakuje do konca leta, v nasprotnem primeru pričakujejo njeno menjavo.

V Lekarni Ljubljana lekarniškemu zakonu nasprotujejo, češ da gre za nepremišljeno in diskriminatorno poseganje v sistem. V Lekarni Ljubljana lekarniškemu zakonu nasprotujejo, češ da gre za nepremišljeno in diskriminatorno poseganje v sistem. Foto: Ana Kovač Kolarjeva stopila na žulj lekarnarjem 

Predlog zakona med drugim prinaša še lokacijske omejitve za lekarnarje. Vsaka lekarna bi po predlogu zakona morala pokriti gravitacijsko območje z vsaj šest tisoč prebivalcev, minimalna oddaljenost med lekarnami bi morala biti 400 metrov v mestih, in pet kilometrov zunaj mest. V Lekarni Ljubljana menijo, da bi moral zakon določati le minimalno število lekarn. 

Še ena od večjih sprememb je prepoved vertikalnih povezav, kar pomeni, da bi morali Lekarna Ljubljana in Mariborske lekarne Maribor izstopiti iz lastništva veledrogerij LL Grosist oziroma Farmadenta. V Lekarni Ljubljana menijo, da lastni grosist prinaša boljšo oskrbo in nižje stroške lekarn. Hkrati pravijo, da lastniška povezava z grosistom ne more vplivati na količino in znamko izdanih zdravil, saj da o tem odločajo zdravniki, niti ne na ceno zdravil, ki jo regulira država. Menijo, da bi omejitev privedla k zmanjšanju konkurence – ostala bi le dva veletrgovca, Kemofarmacija in Salus.

Lekarniška zbornica Slovenije, katere odziva včeraj nismo prejeli, pa je problematizirala predvsem legalizacijo pobiranja presežkov prihodkov nad odhodki javnih lekarniških zavodov (njihove 'dobičke' bodo lahko ustanovitelji – večinoma občine – porabljali za druge namene, ne le za vlaganje v lekarniško dejavnost).

Sorodne vsebine

Komentarji

4
  • follens / 11.10.2016. ob 10:41

    Pizdun Gantarjev utihni, kaj si pa naredil, ko si bil minister, ko si se našel pred problemi si raje odstopil kot jih pa reševal. Utihni in ne delaj se pametnega.

  • triglav... / 11.10.2016. ob 07:17

    Vsak zakon ministrice bo zanič, ker bo vsak trčil v mafijsko ureditev v zdravstvu.

  • brencl47 / 11.10.2016. ob 09:02

    Me prav zanima, če imajo v Avstriji, Nemčiji tudi tako neumne predpise in zakone ter nekonkurenčno financiranje. Zakaj raje kar ne prepišejo zakonov iz tujine - bilo bi veliko bolje!

Prikaži vse

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Popularno

Vroči članki

Najbolj brano