Stanovnik: Brez priznanja ne bo sprave

Na slovesnosti je osrednji govornik Justin Stanovnik dejal, da je treba storiti vse, da se tisti, ki so storili zločin, osvobodijo svoje krivde. To pa je mogoče le tako, da zločin priznajo. "Med nas je prišlo presežno zlo" Po besedah urednika glasila Zaveza Justina Stanovnika je bil po drugi svetovni vojni v Kočevskem Rogu storjen zločin, ki je bil tako po obsegu kot namenu zločin proti narodu. Z njim je po njegovem med nas prišlo presežno zlo, ki se ga bomo osvobodili le tako, da naredimo "določene stvari" in dosežemo spravo.

Med omenjenimi "določenimi stvarmi", ki bi jih morali narediti, Stanovnik predlaga, da državni zbor z zakonom določi organizacije, ki jim zgodovinske povezave dajejo legitimiteto, da govorijo v imenu nekdanje partije. Te naj nato brez "zadržkov, odkrito in v celoti priznajo svoja zavržena dejanja", za to pa od države dobijo oprostitev.

"Zgodil se je zločin nad celotnim narodom" "Dokler se to v tej ali drugi obliki ne bo zgodilo, bo nad nekdanjimi boljševiki in nad njihovimi političnimi sopotniki visel zločin, ki jim ne bo dovoljeval, da bi bili v resnici prosti," je dejal Stanovnik. Po oceni urednika Zaveze se po drugi svetovni vojni ni zgodil samo zločin nad posameznikom, ampak zločin nad celotnim narodom, tega pa so naredili "nekateri, s katerimi smo še malo prej zajemali iz iste sklede".

V svojem nastopu se je tudi vprašal, kaj se je spremenilo od 18. julija 1990, ko je ob breznu potekala prva spominska slovesnost, in si odgovoril: "Nič. Marca letos se je varuhinja človekovih pravic v nekem intervjuju pohvalila, da je po njenem posredovanju vlada sprejela sklep o spominskem dnevu za žrtve holokavstva. Prav, ampak kako to, da ni pomislila na genocid v Kočevskem Rogu, ki je pod njeno moralno jurisdikcijo? Kako to, da je ni vznemiril molk Kočevskega Roga, saj kriči, mar ne?" je dejal Stanovnik in spomnil, da je takih primerov "sto in tisoč".

"V Evropi so si nasprotniki že podali roke" Da so žrtve povojnih pobojev še vedno zamolčane, je v svoji pridigi med mašo pred spominsko slovesnostjo opozoril tudi novomeški škof Andrej Glavan. Po njegovih besedah so si nasprotniki povsod po Evropi že podali roke.

"Samo posvečenim žrtvam je bilo dovoljeno postaviti spomenike. Zaradi mednarodnih predpisov celo obeležja okupatorjem. Domačim civilnim žrtvam in domobranski vojski pa so vzeli celo pravico do groba," je dejal škof. Ob tem je spomnil, da se bo to moralo prej ali slej spremeniti, to pa bomo lahko dosegli le, če bomo "brez ideološkega razlikovanja pietetno pokopali vse mrtve in si odpustili".

Bajuk in Cukjati sta položila venec Slovesnosti se je po ocenah organizatorjev udeležilo nekaj tisoč ljudi, med njimi pa je bilo mogoče videti tudi nekatere znane ljudi iz slovenskega družbenega in političnega življenja. V imenu države sta se slovesnosti udeležila predsednik DZ France Cukjati in finančni minister Andrej Bajuk, ki sta ob brezno v navzočnosti častne čete Slovenske vojske položila spominski venec.