Spor Zalar-Brezigarjeva skozi oči ustave in zakonov

Zato smo pred jutrišnjim "razčiščevalnim" sestankom pri premieru Pahorju preverili trdnost teh argumentov. Aktualni spor med pravosodnim ministrom Alešem Zalarjem in generalno državno tožilko Barbaro Brezigar je prerasel v pravo besedno vojno, v katerem eden drugega obtožujeta protiustavnega in protizakonitega ravnanja. V spor so se vključile še politične stranke, a zdi se, da so tudi v tej razpravi bolj kot argumenti v ospredju politični interesi. Poglejmo dejstva.

Odstop vodje specializiranega oddelka razlog za zadnji spor

Zadnja zaostritev med Zalarjem in Brezigarjevo je posledica odstopa vodje specializiranega oddelka v skupini državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala Branke Zobec Hrastar. Gre za oddelek, ki med drugim preiskuje sume kaznivih dejanj policistov. V zadevi Baričevič oddelek med drugim preverja, ali je fotografijo pokojnega Saše Baričeviča v javnost posredoval kdo od policistov, ki so bili 2. februarja na prizorišču tragedije, v kateri so trije bulmastifi raztrgali svojega lastnika.

Brezigarjeva naj bi kršila tri predpise Zobec Hrastarjeva je odstopila, ker naj bi Brezigarjeva brez njene vednosti policistu specializiranega oddelka po telefonu dajala navodila za preiskovanje in navodila, zaradi katerih kaznivih dejanj naj vodi preiskovanje, ter mu naročila, da jo mora obveščati o poteku preiskave. Zalar Brezigarjevi očita kršitve treh predpisov: 135. člena ustave, 10. b in 64. člena zakona o državnem tožilstvu ter 158. a člena zakona o kazenskem postopku.

"Ministrova ocena je zelo trdo stališče"

Huda obtožba kršitve ustave stoji na trhlih temeljih. Prvi odstavek 135. člena ustave je namreč le splošna določba o tem, da državni tožilec vlaga in zastopa kazenske obtožbe. Brezigarjeva naj bi z usmerjanjem policista v specializiranem oddelku tožilstva posegla v delo tožilcev tega oddelka. Tudi po mnenju nekdanjega ustavnega sodnika Lojzeta Udeta je takšna ministrova ocena "zelo trdo" stališče. Ude je za siol.net povedal, da gre za tako splošno določbo, da bi ravnanje Brezigarjeve težko predstavljalo kršitev ustave.

Navodila bi morala biti v pisni obliki Veliko bolj utemeljena je Zalarjeva argumentacija o kršitvi 64. člena zakona o državnem tožilstvu, ki zelo natančno določa, kakšna navodila lahko dobijo podrejeni tožilci: "Generalni državni tožilec daje splošna navodila za ravnanje državnih tožilcev, ki se nanašajo na enotno uporabo zakona pri državnih tožilstvih in na izenačevanje politike pregona." Pred tem bi morali predlog navodila obravnavati na sestanku z okrožnimi in višjimi državnimi tožilci, samo navodilo pa mora biti v pisni obliki, določa zakon.

Torej bi bila lahko telefonska navodila Brezigarjeve policistu v nasprotju z zakonom. "To je pot mimo tožilke Zobec Hrastarjeve, ki je vodila zadevo. Gre za ravnanje mimo zakona. Vsekakor bi v tako hierarhično urejeni instituciji, kot je državno tožilstvo, od generalne državne tožilke pričakoval, da spoštuje tudi samostojnost tožilcev," pravi Ude.

"Očitki niso povsem iz trte izviti" Nekoliko drugačno perspektivo ima dekan ljubljanske pravne fakultete Rajko Pirnat. Drugače kot v primeru Zalarjevega mnenja o protiustavnosti je po Pirnatovem mnenju očitek o kršitvi 64. člena bolj jasen in "ni povsem iz trte izvit". Kljub temu poudarja, da specializirani oddelek deluje znotraj vrhovnega državnega tožilstva, katerega predstojnik je Brezigarjeva, torej ima status nadrejenega tožilca. Za nekdanjega pravosodnega ministra Demosove vlade je ključno, kakšna je bila vsebina intervencije generalne državne tožilke, ali je torej spodbujala ali pa morda zavirala preiskavo. Brezigarjeva je sicer včeraj za POP TV kljub drugačnim trditvam Zobec Hrastarjeve zatrdila, da jo je obvestila o njenih stikih s policistom specializiranega oddelka in da ni šlo za usmerjanje, ampak za "nasvet, opozorila in za sprejemanje informacij".

Je Zalarjeva argumentacija sporna?

Zalar stališče, da se Brezigarjeva v nobenem primeru ne bi smela ukvarjati s predkazenskim postopkom specializiranega oddelka v skupini državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala, utemeljuje z določbo 10. b člena zakona o državnem tožilstvu, po katerem Brezigarjeva ne more biti dodeljena v skupino državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala in v specializirani oddelek. Tako naj ne bi imela konkretnih pristojnosti glede dela v oddelku. Ta argumentacija je sporna z vidika, da je Brezigarjeva predstojnica vrhovnega državnega tožilstva, znotraj katerega deluje oddelek. Poleg tega vodjo specializiranega oddelka določi vodja skupine tožilcev za pregon organiziranega kriminala s soglasjem generalnega državnega tožilca, torej ima Brezigarjeva pomembno vlogo pri kadrovanju.

Zalar Brezigarjevi očita še kršitev 158. a člena o kazenskem postopku, ki določa, da predkazenski postopek specializiranega oddelka usmerja, nadzoruje in o njegovem poteku odloča državni tožilec oddelka. Ta člen sicer ne govori o vlogi generalne državne tožilke pri vodenju postopka.

"Brezigarjeve ni mogoče razrešiti brez konkretnih razlogov"

Ude in Pirnat sta za siol.net še ocenila, kaj spor med Zalarjem in Brezigarjevo pomeni za zaupanje državljanov v pravosodne organe, komentirala visoko politizacijo tega vprašanja in ocenila delo Brezigarjeve. Ude je prepričan, da je vodenje tožilstva izrazito avtoritarno. »To je očitno, ali je to dovolj za razrešitev, pa je vprašanje. Brez navajanja konkretnih razlogov generalne državne tožilke ni mogoče razrešiti, mora pa imeti možnost obrambe.«

"Razlogi za razrešitev ne morejo biti politični" Tudi Pirnat poudarja, da je treba ob morebitnem predlogu za razrešitev strogo slediti zakonski proceduri, saj ima razrešeni tudi sodno varstvo. Postopek je povsem drugačen od razrešitve ministra, razlogi ne morejo biti politični, mnenje pa morata dati tudi državnotožilski svet in vrhovno državno tožilstvo. »To je vedno slabo, če se tolčejo med seboj organi pregona, če se daje stališčem enih in drugih politične konotacije. Pravosodje ni področje, na katerega naj bi vplivala politika. Zadnje kar potrebujemo, je preganjanje političnega nasprotnika. Še slabše je, da se boj med strankami prenaša še v pravosodje,« pravi Ude.

Rajka Pirnata podobno skrbi, ker bi morali spor "potisniti iz polje politike" in navajati le strokovne očitke. "Za zaupanje v organe kazenskega pregona to ni dobro. Zelo me skrbi rušenje zaupanja v pravo, kar se ne dogaja le v tem primeru."