Predsednik računskega sodišča Igor Šoltes opozarja, da bo pri morebitnem odpuščanju javnih uslužbencev potrebno veliko previdnosti, sicer se lahko tak ukrep čez nekaj let vrne kot bumerang.
Šoltes poudarja, da v javnem sektorju tako kot zasebnem veljajo pogodbe o zaposlitvi in morajo biti za njihovo razdrtje izpolnjeni zakonski pogoji. Odpuščati se torej ne da kar tako. Tisti, ki to počne, bo moral zato izkazovati obstoj oziroma neobstoj razlogov za takšno ravnanje, navaja predsednik računskega sodišča.
Prepričan je tudi, da bodo tisti, ki bodo na spiskih za odpuščanje, če bodo menili, da jim je storjena krivica, iskali pravno varstvo na sodiščih. In glede na dosedanjo sodno prakso je treba imeti pred očmi možnost, da se to vrne kot bumerang in na koncu postane še večji strošek, pravi Šoltes.
Šoltes meni, da so odpuščanja zaradi varčevanja lahko tudi izgovor, da se znebi določenih kadrov
Za vsako odpuščanje mora obstajati razlog, ki ga predvideva zakonodaja. Pomanjkanje sredstev za delovanje javnega sektorja je sicer objektivna okoliščina, ki onemogoča izplačilo plač, vendar Šoltes dopušča možnost, da bi se dalo tak razlog tudi izpodbijati na sodišču.
Ob tem še opozarja, da je lahko odpuščanje zaradi varčevanja izgovor, da se znebi določenih kadrov tudi iz kakšnih razlogov, ki niso nujno povezani s pomanjkanjem denarja. Prav tako je vprašanje, koga odpustiti in kako v javnem sektorju meriti, kdo je dober in kdo slab delavec, ker v javnem sektorju ni tako lahko meriti učinkovitosti kot v zasebnem, meni.
Kako se bo vse skupja poznalo na storilnosti?
Ne gre spregledati tudi dejstva, da je to sicer ukrep, ki ima lahko takojšnje finančne učinke, vendar je vprašanje, koliko se to lahko pozna na storilnosti in učinkovitosti javnega sektorja, še dodaja Šoltes. Ob tem izpostavlja, da je računsko sodišče v svojih revizijah že opozarjalo, da se z nekaterimi zakoni daje nove pristojnosti določenim organom in se jim s tem zmanjšuje kapaciteta delovna sile.
Šoltes ocenjuje, da gre vendarle za nekoliko preveliko demonizacijo javnega sektorja in dodaja, da če se bo vse preneslo na trg, to lahko pomeni tudi manjšo dostopnost nekaterih storitev - predvsem v šolstvu in zdravstvu - in še večje razslojevanje.