Šole izvedle dan kulture nenasilja in strpnosti

Ravnatelj ljubljanske osnovne šole (OŠ) Livada Goran Popović je povedal, da so kulturi nenasilja in strpnosti namenili prvi dve šolski uri. "Seveda je bila ena ura z razrednikom, druga ura pa z učiteljem. Teme so bile aktualni dogodki v Beogradu, naši odnosi do agresivnosti, pomanjkanje empatije in vsega drugega," je dejal.

Ob tem je poudaril, da v šoli niso čakali današnjega dneva, ampak so že v preteklem tednu začeli pogovore in akcije za ozaveščanje učencev o nenasilju. Tudi sam se je oglasil pri učencih višjih razredov, ki so razpravljali o problematiki medvrstniškega nasilja. Sicer pa se na šoli o tej temi po ravnateljevih navedbah pogovarjajo ves čas vse leto, tudi preventivno, preden se nasilje zgodi.

Opozoril je, so otroci vse preveč prepuščeni spletnim omrežjem, kjer je nadzora premalo. "Otroci veliko več govorijo o izvajalcu tega masakra, o vzrokih, o načinu vedenja, o tem, kaj je in kaj ni prav, pa ne," je dejal. Do konca šolskega leta bodo sklicali roditeljski sestanek, da se s starši pogovorijo o tem, ker se očitno v družinah o tem premalo pogovarjajo.

Tudi v OŠ Janka Modra iz Dola pri Ljubljani so se danes po navedbah ravnatelja Gregorja Pečana pogovarjali o tem, kaj se je zgodilo, in ob tem poskušali učencem omogočiti razumevanje dogajanja ter lažje spopadanje z morebitnimi strahovi in krizami. "Odziv učencev je bil odličen, raje so imeli to kot pouk. Kulturo nenasilja, ničelno toleranco do kakršnekoli oblike nasilja v šolah učimo že leta," je dejal. Tako so danes samo dve dodatni uri namenili temu, kar je po njegovem mnenju dobrodošlo.

"Sicer pa so strah izrazili starši, ne učenci. Pri tem imajo mediji levji delež, njihovo poročanje je daleč od etičnega poročanja. Način, na kakršnega se odkrivajo podatki, je takšen, ki omogoča potem verifikacijo storilca," je še dodal Pečan.

Šolska svetovalka Brigita Rupar z ljubljanske srednje šole za gastronomijo in turizem, ki se je udeležila današnjih dodatnih ur, je za STA pojasnila, da se dijaki zavedajo resnosti dogodka. "Zavedajo se, da se dogodki lahko sprožijo v kateremkoli okolju, zavedajo se, da gre za videnje posameznih dijakov, ki razrešujejo občutek sprejemanja v odnosu do sošolcev in vrstnikov brez empatije, in zelo podpirajo aktivno vključevanje," je dejala.

V tem tednu so bili dijaki prvih letnikov po njenih besedah vključeni v pogovor s pisateljico Tejo Gomboc o mladinskem romanu Balada o drevesu in o ustvarjanju besedne umetnosti, ki jo je vodila učiteljica slovenščine Metka Pokoren, kjer je tudi tematika medvrstniškega nasilja. Sama je navedla tri možnosti, kam se lahko mladi obrnejo, med drugim tudi na Društvo za nenasilno komunikacijo. S tem so zaznamovali tudi današnji dan.

V Zvezi aktivov svetov staršev Slovenije menijo, da morajo temo nasilja obravnavati vsi pristojni, ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, Zavod RS za šolstvo, Inšpektorat RS za šolstvo, pedagoške fakultete, šole same in predvsem pa starši doma, v primarni celici.

Zaradi vse bolj permisivne ideologije in nekritične uporabe družbenih omrežij je v porastu trend vzgoje z manj empatije in morale. "Družba, ki trenutno z neoliberalnimi vrednotami, vključno z nagrajevanjem tekmovalnosti in individualizma, pritiska na posameznika, še posebej na šolarje, ki jih tudi s tem spravlja v stisko. Odgovorni naj to upoštevajo na vseh ravneh, tudi pri šolski reformi," so navedli. V zvezi so prepričani, da se je "prižgal rdeči alarm" zaradi nasilja med otroki, nad otroki, nasilja otrok nad starši. Težava po mnenju zveze presega posameznika, šolstvo, je vprašanje družbe na splošno.