Socialni demokrati (SD)

Obramba, varnost in odpornost

Kako se opredeljujete do povečanja obrambnih izdatkov za glavno opremo Slovenske vojske ter hkratnega povečanja sredstev za odpornost države in družbe (civilna zaščita, ključna infrastruktura, kibernetska varnost)? Prosimo za kratko utemeljitev.

Socialni demokrati verjamemo, da je Nato v prvi vrsti zavezništvo za mir in kolektivno varnost, ne pa mehanizem za nekritično povečevanje vojaških proračunov. Zato ne podpiramo brezglavega dviga izdatkov na pet odstotkov BDP, saj menimo, da dodatno oboroževanje brez jasne strategije ne ponuja celovitih odgovorov na sodobne varnostne izzive. Zato ostajamo kritični do kakršnihkoli poskusov politične instrumentalizacije zveze Nato v korist interesov posameznih držav ali orožarske industrije.

Ali podpirate uvedbo vojaške dolžnosti oziroma ponovno vzpostavitev obveznega služenja vojaškega roka?

- Če DA, v kakšni obliki?
- Če NE podpirate obveznega služenja vojaškega roka, katere konkretne mehanizme predlagate za zagotavljanje kadrov, rezerve in operativne pripravljenosti Slovenske vojske ter sistema zaščite in reševanja?

Socialni demokrati odločno nasprotujemo ponovni uvedbi obveznega služenja vojaškega roka v Sloveniji. Republika Slovenija je že pred več kot dvema desetletjema na podlagi strokovnih analiz in mednarodnih izkušenj ugotovila, da sodobno vojskovanje zahteva visoko usposobljene, profesionalne in motivirane pripadnike, ne pa kratkotrajno vpoklicanih nabornikov. Ključna okoliščina takratne odločitve je bila spoznanje, da varnost v 21. stoletju temelji na znanju, specializaciji, tehnološki usposobljenosti in stalni pripravljenosti. Le profesionalna vojska lahko danes odgovorno, učinkovito in varno opravlja svoje poslanstvo, hkrati pa spoštuje človekove pravice, dostojanstvo posameznika in načelo prostovoljne izbire življenjske poti. Zato je za zagotavljanje pripravljenosti Slovenske vojske treba predvsem izboljšati pogoje dela za zaposlene in njihovo nagrajevanje v sklopu prevetritev plačnega sistema – splošnih in tudi konkretnih, ki so namenjene uniformiranim poklicem.

Zdravstvo

Katere ključne spremembe bi uvedli za izboljšanje delovanja slovenskega zdravstvenega sistema? Navedite tri ukrepe in kako bi uredili čakalne dobe.

Socialni demokrati si prizadevamo za jasen in izvedljiv načrt, da se število ljudi brez osebnega zdravnika v dveh letih bistveno zmanjša. Zdravnikov ni mogoče ustvariti čez noč, je pa mogoče sistem organizirati tako, da bodo lažje in raje ostajali v javnem zdravstvu, kar je drug ključen ukrep, na katerega se navezuje tudi izboljšanje pogojev za medicinske sestre. Nenazadnje pa je treba zagotoviti odpravo nedopustnih čakalnih dob in to nadgraditi z doslednim upoštevanjem čakalnih dob glede na stopnjo nujnosti ter transparentnim poročanjem o dejanskem stanju po posameznih specialnostih.

Kako bi jasno in sistemsko postavili ločnico med javnim in zasebnim zdravstvom (financiranje, kadri, dostopnost)?

Eden od ključnih vzrokov za težave slovenskega zdravstva je nezadostna organiziranost in odgovornost zdravstvenega menedžmenta. To vodi v nepreglednost dejanske obremenitve, neizpolnjevanje pogodbenega programa in pojav tako imenovanih dvoživk, ko zdravniki hkrati delajo v javnem in zasebnem zdravstvu. Dopuščanje tega pojava omogoča sistemsko korupcijo (dolge čakalne vrste v javnih ustanovah, zasebna in samoplačniška obravnava pri istem zdravniku pa takoj), pa tudi preskakovanje čakalnih vrst, njihovo podaljševanje, predvsem pa postopno erozijo javnega sistema in povečevanje nezaupanja ljudi. Potrebujemo jasno postavljeno letno obremenitev zdravnikov (normativ), koliko in katere storitve mora letno zdravnik opraviti, kakšna je delovna obremenitev. Stimulacija za dodatno delo v javni zdravstveni ustanovi mora biti večja, kot je zdaj. Izpolnjevanje normativov pa ni le odgovornost posameznega zdravnika, ampak tudi zdravstvenega menedžmenta.

Draginja in stroški življenja

Kaj boste v prvem letu mandata naredili, da se zmanjša pritisk draginje (hrana, energija, stroški)?

Socialni demokrati se že od začetka tega mandata zavzemamo za zmanjšanje pritiska na osnovne življenjske stroške, pri čemer najemnina za marsikoga predstavlja zajeten delež. Kot rešitev bomo še naprej zagovarjali povečanje fonda javnih najemnih stanovanj ter zakonskih ukrepov, s katerimi bi država omejila rast najemnin na ravni posameznih občin. Prav tako podpiramo nadaljevanje regulacije cen energentov, ki so se izkazale kot dobra praksa v odziv povišanja cen zaradi motenj v oskrbi in uvozu.

Gospodarstvo in davki

Katere konkretne ukrepe načrtujete za podporo slovenskemu gospodarstvu? Ali načrtujete znižanje ali odpravo posameznih davkov (zaposleni, podjetniki, DDV, prispevki)? Posebej navedite, kako bi razbremenili neto plače zaposlenih.

Socialni demokrati podpiramo preoblikovanje dohodninske lestvice in postopni dvig splošne davčne olajšave, kar bi ob nespremenjenem bruto znesku pomenilo višje neto plače za velik del zaposlenih, predvsem v srednjem razredu. Takšna rešitev povečuje kupno moč, krepi domače povpraševanje in hkrati ohranja stabilnost javnih financ, če je umeščena v premišljen in uravnotežen davčni paket.

Kako bi nadomestili izpad javnofinančnih prihodkov in katere javne izdatke bi bili pripravljeni zmanjšati?

Socialni demokrati nameravamo spremeniti strukturo in višino javnofinančnih prihodkov in odhodkov. Zato ne bi govorili o zmanjševanju javnih izdatkov, temveč o nujni prevetritvi javnofinančnih politik. Oblikovali bomo stabilno in na spremembe odzivno davčno okolje, usmerjeno v ustrezno prilagoditev in pridobitve nujnih virov za delovanje družbe in države. To vključuje oblikovanje strukture davkov od proizvodnje, dela, dobička in premoženja, ki bo upoštevala načelo pravičnosti, da tisti, ki imajo več, tudi več prispevajo za družbene koristi ter oblikovanje učinkovitih ukrepov za boj proti izogibanju plačevanja davkov in za učinkovito pobiranje davkov.

Dolgotrajna oskrba

Ali podpirate obstoječi sistem dolgotrajne oskrbe ter predvidene vire in način financiranja? Če ne, katere spremembe predlagate?

Prispevek za dolgotrajno oskrbo predstavlja sistemski vir financiranja, ki edini lahko zagotovi enako in pravično dostopnost do storitev, ki jih starejši potrebujejo za dostojno starost. S staranjem prebivalstva bodo stroški dolgotrajne oskrbe le še naraščali. Če bi prispevek ukinili, bi bili uporabniki in njihovi svojci prisiljeni večino storitev dolgotrajne oskrbe plačevati iz lastnega žepa. Da bo dolgotrajna oskrba v prihodnje resnično zaživela, bo treba predvsem zagotoviti zadostno število ustrezno usposobljenega kadra ter mu zagotoviti tudi primerno plačilo.

Zaznava varnosti

Kako ocenjujete, da se je v zadnjih mesecih spremenil občutek varnosti med prebivalkami in prebivalci Slovenije, in kateri dejavniki po vašem mnenju na to najbolj vplivajo?

Skoraj 70 odstotkov prebivalcev meni, da je Slovenija varna država. Temu pritrjujejo tudi statistike o kriminaliteti v naši državi, ki so zanesljivo najboljši kazalnik.

Kako na splošno ocenjujete t. i. Šutarjev zakon – paket varnostnih ukrepov, sprejet po smrti Aleša Šutarja? Ali menite, da so sprejeti ukrepi ustrezni in sorazmerni z vidika varnosti in varovanja človekovih pravic?

Ključen pogoj pri sprejemu varnostnih ukrepov, ki smo ga Socialni demokrati poudarjali med usklajevanjem zakonodaje, je bil strog sistem nadzora nad izvajanjem. Očitno je takšna previdnost vseeno bila smotrna, saj je paket že bil podvržen nekaterim popravkom in tudi ukrep nove varuhinje za človekove pravice nakazuje, da bo tudi še v prihodnje. Kljub deljenim mnenjem v koaliciji je bistveno, da obstaja volja, da se zakonodaja popravi, ter s tem zagotovi sorazmernost in visoka raven varovanja človekovih pravic.

Kako bi kot vlada krepili odpornost države in družbe proti dezinformacijam, tujemu političnemu vplivu in manipulaciji javnega mnenja? Katere ukrepe bi dali v ospredje?

Bistvena je omejitev določenega dela medijskega poročanja in pretoka informacij iz tujine ter krepitev krajine svobodnih in neodvisnih medijev, ki niso propagandni aparat države. Nujno je vzpostaviti jasno razločevanje med tem, kaj je medij, ki kritično poroča na podlagi dejstev, in kaj je propagandni aparat, ki poroča v interesu določene države.

Zaupanje v institucije in upravljanje države

Kako bi kot vlada krepili zaupanje javnosti v ključne državne institucije (pravosodje, policija, regulatorji) in hkrati zagotavljali njihovo neodvisnost in učinkovitost?

Neodvisni in avtonomni organi so temelj pravne države. Namesto njihovega spodkopavanja ali ustvarjanja neutemeljenih dvomov o njihovem delu je treba zagotoviti stabilne pogoje za njihovo strokovno in neodvisno delovanje. Politika ima tukaj veliko odgovornost, ki jo lahko uresničuje prav s spoštovanjem njihovih odločitev. Bistveno pa je tudi, da omogoči, da vodstvene položaje v državnih institucijah zasedajo neodvisni in kompetentni strokovnjaki.

Mladi in digitalno okolje

Ali podpirate omejitev dostopa do družbenih omrežij za mlajše od 15 let, kot jo predlaga vlada? Če ne, kako bi sicer sistemsko zaščitili otroke in mladostnike pred tveganji, povezanimi z uporabo družbenih omrežij?

Socialni demokrati podpiramo odprto, široko in strokovno podprto razpravo o omejitvi uporabe družbenih omrežij za mladoletne. Gre za kompleksno vprašanje, ki zadeva varstvo otrok, duševno zdravje, pravico do zasebnosti in digitalno pismenost, zato mora temeljiti na podatkih, mnenju stroke in dobrih praksah iz tujine. Socialni demokrati bi ob upoštevanju obstoječih rešitev v nekaterih državah kot izhodišče predlagali starostno mejo 16 let. Ob tem menimo, da je smiselno spremljati učinke takšnih ureditev v državah, kjer so jih že uvedli, in po potrebi odločitev potrditi tudi s širšo družbeno podporo, morda celo s posvetovalnim referendumom.

Stanovanjska problematika

Kako vidite prihodnost reševanja stanovanjskega vprašanja v Sloveniji? Katere ukrepe boste podprli ter katere oblike najbolj podpirate (javni in neprofitni najem, tržni najem, lastništvo ali alternativne oblike)?

Zavzemamo se za celovito reformo obdavčitve nepremičnin, ki bi poenotila sistem vrednotenja premoženja in uvedla enotni davek kot stabilen vir financiranja lokalnih skupnosti, s katerim bi nadomestili obstoječe nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Predlagamo uvedbo progresivne letne obdavčitve premoženja, pri čemer bi bili upoštevani stanovanjska raba nepremičnine ter pravica do doma. Osnovno bivališče mora biti obravnavano drugače kot investicijsko ali luksuzno premoženje. Del zbranih sredstev bi namenili trajnemu in namenskemu skladu za povečanje fonda javnih najemnih stanovanj, saj je dostopnost stanovanja eden ključnih socialnih izzivov.

Koalicija

S katerimi parlamentarnimi strankami (poimensko) ste pripravljeni sodelovati v koaliciji in s katerimi izključujete sodelovanje?

Socialni demokrati si želimo nadaljevati v koaliciji strank iz aktualnega mandata. Nikakor ne izključujemo sodelovanja s katerokoli stranko. Zaskrbljeni smo namreč nad trendom polarizacije in razdvajanja v slovenski politiki, ki ne daje prostora za doseganje parlamentarnega dogovora o sodelovanju na razvojnih področjih, kot so zdravstvo, šolstvo in varnost, s čimer bi zagotovili trajno ter predvidljivo prihodnost za državljanke in državljane. V času delitev šteje politika, ki združuje.