Robert Golob
Volitve 2026
Četrtek, 2. 4. 2026, 13.18
2 tedna
Deset ministrov bo sedlo v poslanske klopi: kaj jih čaka?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,62
Načelo nezdružljivosti ministrske in poslanske funkcije velja le za polni mandat, ne pa za prehodno obdobje, v katerem smo trenutno.
Kar deset ministrov Golobove vlade, med njimi tudi premier Robert Golob, se je po volitvah znašlo v nenavadni dvojni vlogi. Kot člani vlade, ki do oblikovanja nove koalicije opravlja tekoče posle, bodo 10. aprila sedli tudi v poslanske klopi. Čeprav se zdi, da gre za navzkrižje funkcij, ustavnopravna praksa začasno dvojnost dovoljuje. Pravnik Miro Cerar pojasnjuje, da bodo imeli ministri na konstitutivni seji državnega zbora polnopravno glasovalno pravico, saj načelo nezdružljivosti v prehodnem obdobju ne učinkuje v polni meri. Njihova naloga bo minimalno konstituirati državni zbor.
Na letošnjih parlamentarnih volitvah je bilo deset zdajšnjih članov Golobove vlade, ki bo do oblikovanja nove vladne koalicije opravljala tekoče posle, izvoljenih za poslance novega sklica državnega zbora. Poleg premierja Roberta Goloba še ministri Matjaž Han, Luka Mesec, Asta Vrečko, Borut Sajovic, Matej Arčon, Klemen Boštjančič, Vinko Logaj, Alenka Bratušek in Mateja Čalušić. Preverili smo, kako bodo opravljali obe funkciji hkrati.
Načelo nezdružljivosti ne velja za prehodno obdobje
Načelo nezdružljivosti ministrske in poslanske funkcije velja le za polni mandat, ne pa za prehodno obdobje, v katerem smo trenutno. Gre za ustavnopravno utemeljeno izjemo, ki zagotavlja neprekinjeno delovanje oblasti.
Prva seja novega sklica državnega zbora bo predvidoma v petek, 10. aprila. Ustanovno sejo bo po zakonu vodil najstarejši poslanec, 72-letni poslovnež Franc Križan iz Rogaške Slatine, ki je bil izvoljen na listi Demokratov. Nato bodo poslanci izvolili novega predsednika DZ.
Ustavni pravnik Miro Cerar pojasnjuje, da bodo imeli obstoječi ministri, ki so bili izvoljeni za poslance DZ in začasno opravljajo tekoče posle ministrov, polnopravno glasovalno in odločevalsko pravico kot poslanci.
Ključna je izvolitev predsednika DZ
"V polni meri bodo poslanci DZ in tako jih je treba tudi obravnavati. A odločali bodo le o konstituiranju državnega zbora. Torej najprej o izvolitvi mandatno-volilne komisije DZ, ki bo potrjevala mandate poslancev. Te bodo kasneje na ustanovni seji DZ potrjevali tudi obstoječi ministri. Nato bodo novi poslanci izvolili novega predsednika DZ in s tem bo DZ minimalno konstituiran," opozarja strokovnjak za teorijo prava in ustavno pravo. Dodaja, da vse drugo lahko počaka, lahko pa v nadaljevanju izvolijo tudi podpredsednika DZ in predsednike parlamentarnih odborov oziroma lahko nadaljujejo delo toliko časa, dokler bodo imeli zagotovljeno večino glasov. A ključna je izvolitev predsednika DZ.
Miro Cerar ne vidi nasprotja interesov v tem, da bodo obstoječi ministri hkrati opravljali tudi poslansko funkcijo. Tako je bilo v preteklosti že večkrat in gre za ustaljeno prakso.
"Ti poslanci v DZ ne bodo sprejemali aktov. Pa tudi če bi morali nujno sprejemati urgentne zakonske rešitve, bi delovali kot poslanci. To dvojno vlogo ustava v začasnem okviru dopušča," pojasnjuje Cerar, ki je sodeloval tudi pri pripravi slovenske ustave.
Ob tem še opozarja, da se razume, da je DZ v tem času v prehodnem obdobju in zato ne bo opravljal zakonodajne funkcije. "Verjetno bi se v takšnem primeru kakšen minister iz odločanja tudi izločil," je še sklenil Cerar.
