Četrtek, 5. 1. 2023, 20.46
1 leto, 3 mesece
So to prave rešitve za zdravstveni sistem? #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,37
5
Pomanjkanje osebnih zdravnikov je zadnje čase zagotovo med najbolj odmevnimi temami. Brez izbranega zdravnika je več kot 132 tisoč Slovencev. Ti jutranji prizori pred zdravstvenim domom Bežigrad tako na žalost niso presenetljivi. Ko se je razširila novica, da sta v zdravstvenem domu dve zdravnici, ki sprejemata nove paciente, so mnogi že zgodaj zjutraj čakali pred vhodom v upanju, da bi jim morda uspelo priti do zdravnika.
Ambulante za neopredeljene ne rešujejo osnovnega problema − torej pomanjkanja osebnih zdravnikov. To je kritika, ki jo je slišati ob zadnjem vladnem reševanju krize zdravstvenega sistema. Je pa do tega ukrepa nekoliko manj kritična predsednica Zdravniške zbornice, ki jih ocenjuje kot dobrodošlo kratkotrajno rešitev.
"Gotovo bodo zmanjšale priliv na urgentne centre, ki so trenutno velik problem. Seveda pa bodo marsikje težko izvedljive, ker je enostavno kadra že za redno delo premalo. Prišlo bo do dodatnih obremenitev zdravnikov," je o ambulantah za neopredeljene povedala Bojana Beovič z Zdravniške zbornice Slovenije.
Potrebne so korenite spremembe
Da so potrebne korenite spremembe, se popolnoma strinjajo vsi predstavniki Koordinacije zdravniških organizacij.
"Vesel sem, da se je prebudila civilna iniciativa, vesel sem, da niso napovedali stavke oziroma svoje akcije proti zdravnikom. Tudi se je treba zavedati, da stavka zdravnikov, ki je napovedana, ni usmerjena proti bolnicam in bolnikom, nasprotno," je poudaril Gregor Zemljič, vodja Fidesove pogajalske skupine.
Vsak pa si želi in poziva k svojemu načinu reševanja problematike. Predvsem iniciativa Glas ljudstva je močno kritična do vladnih ukrepov.
Da prav za nobenim ukrepom ne vidijo jasne odločitve sedanje oblasti, da namerava ločiti javno od zasebnega in da namerava okrepiti javno zdravstvo kot ključni element socialne države, je včeraj povedal nekdanji minister za zdravje Dušan Keber.
Brecelj izpostavlja odnose med zaposlenimi
Da ne potrebujemo države, ki nima urejenega javnega zdravstva, je jasen tudi onkolog Erik Brecelj, ki pa kot pomemben in takoj rešljiv problem izpostavlja odnose med zaposlenimi.
"Primarni nivo se sesuva zaradi zdravnikov, sekundarni in tercialni se pa zaradi medicinskih sester. Nujno je treba uvesti specializacije medicinskih sester in tehnikov, ampak to v bolnišnicah, ne pa zopet 'biznis' po zdravstvenih fakultetah. Spoštovanje zdravnikov do medicinskih sester in njihovih nadrejenih. Nespoštljivega odnosa, tudi tistih, ki so zdravstveni negi nadrejeni, do podrejenih je ogromno, preveč," je bil jasen onkolog Erik Brecelj.
Kot meni Brecelj, pa je kasneje treba korak za korakom reorganizirati zdravstvo, predvsem z optimizacijo delovnih procesov in boljšo aktivacijo Zavoda za zdravstveno zavarovanje. Najpomembnejši za učinkovito ureditev zdravstvenega sistema pa sta po njegovem mnenju digitalizacija in transparentnost poslovanja. Ti dve točki pa izpostavlja tudi zdravstveni minister.
"Ključni korak, ki se ga moramo ali pa, po čem se moramo vprašati, je, ali smo kot družba zreli za takšno transparentnost in za tako digitalizacijo, ali se o tem lahko odprto pogovarjamo," je včeraj pojasnil zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan.
Ministrstvo bo spremembe dalo v zakonodajni postopek marca ali aprila, če državni zbor to potrdi, bodo v veljavo stopile leta 2024. Kljub mnogim poudarkom o nujnosti hitrih rešitev bistvenih sprememb v zdravstvu tako ne bo še vsaj leto dni.
5