Slovensko-hrvaška komisija o slovenskem predlogu sporazuma

Oblikovati delovno telo, ki bo najhitreje rešilo spor

Vodji Slovensko-hrvaške komisije mednarodnopravnih strokovnjakov za reševanje vprašanje meje Miha Pogačnik in Davorin Rudolf sta bila zadovoljna s pogovori, čaka pa jih še veliko dela.

Kdaj bo pripravljen končen sporazum, še ni znano Kot je povedal Pogačnik po srečanju, je bila razprava o predlogu sporazuma, ki ga je slovenska stran hrvaškim kolegom izročila na prvem sestanku komisije 22. aprila na Reki, podrobna, strokovna in vsebinska, bo pa potrebnih kar še nekaj usklajevanj. Priprava tovrstnih sporazumov namreč "ponavadi poteka dolgo, tudi če je zelo visoka stopnja pristne politične volje, da se pride do sporazuma", in ni mogel povedati, kdaj bodo pripravili končen sporazum ter dodal, da so nekatere države za to potrebovale tudi vrsto let.

Slovenija: Meddržavno sodišče v Haagu, ad hoc arbitraža ali stalno arbitražno sodišče v Haagu Kot je pojasnil, se v okviru sporazuma pogovarjajo o forumu, vsebinskih pravilih in opredelitvi predmeta spora. Slovenija je v predlogu sporazuma glede foruma kot možnosti predlagala Meddržavno sodišče v Haagu, ad hoc arbitražo ali stalno arbitražno sodišče v Haagu.

Za Hrvaško je še vedno najbolj sprejemljivo Meddržavno sodišče

Rudolf je ponovil, da je za Hrvaško najbolj sprejemljivo Meddržavno sodišče, pred katerim je 50 držav reševalo svoje mejne spore in ima velike izkušnje, je pa tudi glavni sodni organ Združenih narodov. Dodal je, da "to ne izključuje nadaljnje razprave in dogovarjanja, da bi našli najboljšo inštitucijo".

"Gre za vprašanje optimalnega oblikovanja senata ali telesa" Pogačnik je poudaril, da ceni to sodišče, ki je "resen kandidat glede na svoj ugled", da pa je vprašanje, če pomeni optimalno izbiro, zato si je Slovenija izbrala več možnosti, ki jih sedaj preučujejo s hrvaškimi kolegi. "Gre za vprašanje optimalnega oblikovanja senata ali telesa, se pravi v smislu najbolj funkcionalne sestave izbor tistega telesa, ki bo najhitreje, po najkrajši poti, najbolj natančno, z največ vedenja o tej specifični situaciji in o posebnostih v severnem Jadranu rešilo ta spor," je pojasnil.

Pogačnik: Ni mogoče napovedati, katero telo je a priori bolj primerno Kot je poudaril, v naprej ni mogoče napovedati, katero telo je a priori bolj primerno, ampak bo treba počakati, da se bo komisija dokončno uskladila "ne samo o identiteti ampak tudi o personalni sestavi teles ali njihovih podteles".

Del, ki je "pretežno strokovno-tehnične narave", še usklajujejo

Glede predmeta spora sta se strinjala, da gre za sporne točke na kopenski meji in mejo na morju. Pri tem je Pogačnik povedal, da sta danes strani predstavili svoje poglede zlasti glede meje na morju. Glede kopenske meje pa je naloga podkomisije, da "identificira, kje se začnejo in kje se končajo t.i. sporni odseki, ki bodo šli v presojo tretjemu". Kot je dodal, se ta del, ki je "pretežno strokovno-tehnične narave", še usklajuje.

Pogačnik ni povedal, če se strinja s spornimi točkami, ki so jih opredelili zgodovinarji Pogačnik o številu spornih točk na kopnem ni želel govoriti, dejal je le, da "bo zanesljivo potreben tak pristop, da se bodo manjša nesoglasja, o katerih težko odloča mednarodni tribunal, izključila." Odvisno bo tudi od prekrivanja volj obeh držav, saj ima vsaka različne poglede na to, kaj je zanjo "prioritetno in sploh sporno", je dodal. Ni pa želel povedati, ali se strinjajo s spornimi točkami, ki jih je opredelila komisija zgodovinarjev.

"Za Slovenijo ustje Dragonje zanesljivo ni sporno ozemlje" Rudolf je ob tem spomnil, da je mešana strokovna skupina v preteklosti že "ugotovila največji del meje, tam kjer je bila sporna, pa kompromise". Hrvaška bi po njegovih besedah želela, da bi se ugotovitve te skupine v večji meri upoštevale, kar bi pospešilo rešitev spora. Kot je dejal, je za Hrvaško sporno "od tiste točke, do katere je ta komisija prišla, kar pomeni ustje Dragonje". Pogačnik pa je zatrdil, da za Slovenijo "zanesljivo ni sporen" samo ta del meje.

"Danes se pogovarjamo o tem, kje se posamezen sporni odsek začne in konča od severa proti jugu"

Pogačnik je sicer pritrdil, da je omenjena skupina veliko naredila na kopenski meji, opozoril pa, da se tokrat "ne pogovarjamo o tem, kje poteka mejna črta, levo ali desno, vzhodno ali zahodno", ampak o tem, "kje se posamezen sporni odsek začne in konča od severa proti jugu". To, kje bo tekla meja med državama, pa bo presodil tretji. Ob tem je izpostavil, da rešitev - ki so pomenile kompromis - iz sporazuma Drnovšek-Račan, "ni mogoče avtomatično adaptirati".

"Jasno je, da so nekateri odseki državne meje sporni" Glede stališča Zavoda 25. junij, da ne sme nihče dajati v mednarodno presojo ozemlja, ki je nesporno slovensko, pa je Pogačnik dejal, da gre "za trditev, ki nima realne osnove v mednarodnem pravu, saj je jasno, da so nekateri odseki državne meje sporni". "Težko je trditi, da je nekaj nesporno, ker je obstoj mednarodnega spora dejansko vprašanje," je dejal, dodal pa, da je vsekakor prav, da se opozarja tudi na eventualne vidike in potrebno pazljivost pri teh vprašanjih. V omenjenem stališču zavoda zato ne vidi realne ovire za sklenitev sporazuma, saj, kot je dodal, "kako pa boste dali spor pred tretjega, če ne priznavate, da je nekaj sporno".

"Delo ne poteka samo na sestankih, ampak tekoče v obeh državah" Na prihodnjem sestanku bo Hrvaška predložila svoj predlog sporazuma, ki ga morata državi skleniti pred začetkom postopka pred tretjo stranjo. Srečanje komisije bo v Umagu, je povedal Rudolf, ob tem pa menil, da ga pred jesenskimi parlamentarnimi volitvami v Sloveniji ne bo. Pogačnik na to ni jasno odgovoril. Dejal je le, da se bodo zanesljivo znova dobili jeseni, "ko bosta obe delegaciji zelo natančno preučili v domačih krogih, kaj je druga stran povedala, kakšni so poudarki, vprašanja". Poudaril je, da delo ne poteka samo na sestankih, ampak tekoče v obeh državah.