Slovenka iz Danske: Večina staršev nasprotuje hitremu odpiranju vrtcev in šol

Ljubljančanka Špela Kaše že dobro desetletje živi na Danskem, kamor jo je zanesla ljubezen z Islandcem Guðmundurjem. Družina z dvema otrokoma si je dom ustvarila v mestu Odense s 180 tisoč prebivalci, ki je za Köbenhavnom in Aarhusom tretje največje mesto v državi. Bolj znano je kot rojstno mesto H. C. Andersena. Šestletnica hodi v 0. razred osnovne šole, 15-mesečni sin pa obiskuje vrtec.

Javno življenje ustavljeno takrat kot v Sloveniji

Danska je, tako kot Slovenija, zaradi upočasnitve širjenja epidemije novega koronavirusa javno življenje ustavila v ponedeljek, 16. marca. Ukrepi so bili podobni kot pri nas. Zaprli so vrtce in šole, trgovska središča in preostale trgovine, odprte so ostale le trgovine s hrano in lekarne. Javnega prometa sicer niso ustavili, so pa državljane pozivali k njegovi omejeni uporabi.

Novice Kacin: Odločitev o večjem sproščanju ukrepov morda okoli 12. maja

Kašetova pravi, da so bili Danci zelo šokirani, ko so se začele zapirati državne meje. Ljudje so se ustrašili in začeli na veliko kupovati življenjske dobrine, čeprav so oblasti opozarjale na nesmiselnost takšnega početja. Toaletni papir in konzerve s hrano so bili najbolj iskani.

"Menim, da je bilo ljudem najtežje to, da se niso smeli več družiti. Prehodov iz ene občine v drugo oblasti sicer niso prepovedale, so pa državljanom za velikonočne praznike svetovale, naj ne zapuščajo svojih bivališč. To je bilo za številne Dance, ki v prostem času in ob lepem vremenu z družinami najraje odpotujejo do svojih poletnih vikendov, precej težko," pojasnjuje Ljubljančanka. Premierka Mette Frederiksen je zato omejila gibanje na deset ljudi s hkratnim upoštevanjem razdalje dveh metrov med osebami.

Prvi so odprli vrtce in šole

Po mesecu dni, ko so tudi iz drugih delov Evrope prihajala opogumljajoča znamenja umirjanja pandemije, so na Danskem postopno začeli rahljati stroge ukrepe za zajezitev širjenja okužb. Morajo pa na splošno še vedno slediti smernicam socialnega distanciranja in med seboj ohranjati razdaljo dveh metrov.

Prvi v Evropi so znova odprli vrtce in šole, čeprav še vedno umre okoli deset ljudi dnevno, vsak dan pa se na novo okuži okoli 200 ljudi. Ob tem morajo povsod upoštevati poostrena pravila glede higiene.

Trendi V tej državi so prvi odprli vrtce: kako je delo z otroki videti zdaj?

Najprej, 15. aprila, so odprli šole za otroke, ki so na prehodu iz vrtca v šolo (t. i. spomladanski razred, ki traja štiri mesece), 0. razred,  ki ga obiskuje tudi "naša" šestletnica, in prvi razred. Dva dni kasneje še vrtce, še tri dni kasneje pa šole za učence od drugega do petega razreda oziroma stare 11 let. Izobraževanje učencev višjih razredov osnovnih in srednjih šol ter študentov še vedno poteka na daljavo.

Po natanko petih tednih zaprtja so vrata med drugim znova odprli frizerski in masažni saloni, zobozdravstvene in fizioterapevtske ordinacije, avtošole in podobno. Trgovine imajo nekoliko spremenjen delovnik, omejeno je tudi število kupcev v trgovini. V lekarni je na primer lahko le pet ljudi hkrati. Do 10. maja tako kot srednje šole ostajajo zaprte tudi kavarne, restavracije, nakupovalna središča in telovadnice.

Otroci se večinoma zadržujejo zunaj

Vrtci in šole morajo ob odprtju izpolnjevati stroge varnostne kriterije nacionalne agencije za zdravje. Kašetova pripoveduje, da morajo otroci med drugim sedeti dva metra narazen. Ker v njihovi šoli prostori niso dovolj veliki za izpolnjevanje teh zahtev, morajo otroci sedeti na preprogah zunaj, tako da program večinoma poteka zunaj.

Otroci so zaradi mrzlih in vetrovnih razmer vso zimo oblečeni v smučarske kombinezone, veliko časa že sicer preživijo na prostem, zato so na mraz navajeni. Foto: Osebni arhiv

"Zjutraj je mraz, a se čez dan segreje. Prav tako imamo srečo, da ne dežuje, kar tu v tem času ni običajno. Otroci so zaradi mrzlih in vetrovnih razmer vso zimo oblečeni v smučarske kombinezone, veliko časa že sicer preživijo na prostem, zato so na mraz navajeni," pojasnjuje.

Med varnostnimi ukrepi je seveda nujno redno in temeljito umivanje rok. To so otroke naučili tako, da so jim z barvo pobarvali roke, otroci pa so jo morali izprati do čistega. Prikazali so jim tudi videoposnetek o novem koronavirusu, čeprav nekateri otroci še niso pripravljeni na sprejemanje tolikšne količine novih in resnih informacij.

"Najino šestletnico je pred spanjem zelo strah. Sprašuje naju, ali bo umrla, ker si morda ni dovolj temeljito umila rok ali se je dotaknila vrstnika. Nekateri otroci ponoči jočejo. Da so nekateri otroci pod stresom, opažajo tudi vzgojitelji," priznava Kašetova.

Razburjeni starši

Dodaja, da so v vrtcu poskušali oblikovati manjše skupine otrok, ki se igrajo na dvometrski razdalji. Združili so tiste otroke, ki živijo v bližini in se tudi zunaj pouka družijo, a so že drugi dan iz vrtca sporočili, da so se med seboj pomešali, in namero opustili. To je seveda razburilo številne starše.

Novice V ZDA velik porast števila smrti, Španija, Italija, Hrvaška rahljajo ukrepe

Razburilo jih je tudi, da so oblasti sprva zahtevale, da se morajo v vrtce in šole vrniti tudi otroci, katerih starši so zaradi okužbe s koronavirusom samoizolirani na svojem domu. Po uporu v Köbenhavnu in Aarhusu so popustili tudi v Odenseju in odločitev spremenili. Otroci se morajo tako vrniti šele po tem, ko starš ni več pozitiven na koronavirus. Se pa morajo kljub temu partnerji okuženega vrniti na delo, kjer jih testirajo vsak drugi dan.

Starši večinoma nasprotujejo hitenju

Večina staršev je po besedah Kašetove proti hitenju z odpiranjem izobraževalnih ustanov. Sprašujejo se, zakaj izpostavljajo prav najmlajše. Prepričani so, da bi starejši otroci stroge varnostne ukrepe lažje razumeli. Veliko staršev je zato predvsem najmlajše otroke, tudi Kašetova svojega 15-mesečnika, obdržalo doma. Vse starše je zelo skrbelo, kako bodo vzgojiteljice potolažile njihove otroke in jih objele, če pa morajo spoštovati varnostno razdaljo. A so jih te potolažile, da bodo to kljub vsemu naredile. Prav tako bodo najmlajšim zamenjale plenice kot do zdaj.

Večina staršev je proti hitenju z odpiranjem izobraževalnih ustanov in se sprašujejo, zakaj izpostavljajo prav najmlajše. Foto: Osebni arhiv Na družbenem omrežju Facebook se je oblikovala ogromna skupina staršev, ki nasprotuje prehitri vrnitvi otrok v vrtce in šole. Čeprav je osnovnošolsko izobraževanje na Danskem obvezno, otrokom ni treba hoditi v šolo. Če se odločijo tako, jih morajo doma izobraževati starši, so pa oblasti napovedale, da jim bodo v tem primeru odvzele otroški dodatek in preostale ugodnosti, tako da večina staršev nima druge izbire, kot da otroke pošljejo v šole. Nekaj staršev je sicer otroke zadržalo doma, v razredu šestletnice naše sogovornice pa so se v šolo vrnili vsi sošolci. Oblasti so jih prepričevale, da otroci ne zbolijo tako hudo in da so starši majhnih otrok bolj odporni proti virusom, a staršem njihova pojasnila niso bila všeč. "Tudi nama ne. Vsem se nam je zdelo, da prehitevajo s sproščanjem ukrepov," je kritična Kašetova.

Na Danskem večina vrtcev nima urejene organizirane prehrane, zato druženja med obroki ni. Dopoldansko in popoldansko malico ter kosilo otroci pripravljene od doma prinašajo s seboj. Seveda ne sme manjkati steklenica z vodo.

Tudi Danci še ne morejo načrtovati dopustov

Kašetova opaža, da so se Danci v zadnjih dneh kar preveč sprostili. V Köbenhavnu celo grozijo, da bodo znova poostrili ukrepe. Na to kažejo tudi posnetki in opozorila iz sončnega Köbenhavna, kjer policija ljudi opozarja na premajhno varnostno razdaljo. Potem ko je te dni v medijih zaokrožila fotografija nabito polnega medkrajevnega avtobusa, so omejili število potnikov.

Trendi Slovenec v španski karanteni: Znanec je dobil kazen 1.500 evrov, ker je šel teč #intervju

Tudi na Danskem še ne vedo, kje in kako bodo lahko preživljali letošnji poletni dopust. Meje so še vedno zaprte, ljudje pa vedno bolj nestrpni. "Tudi midva sva se nameravala poleti poročiti v Sloveniji, a bova očitno morala še malo počakati," je še povedala Kašetova.