Slovenija je priznala Kosovo

S tem je Slovenija priznala Kosovo kot neodvisno in suvereno državo. Proti priznanju SNS in Sašo Peče Proti priznanju so glasovali poslanci SNS in vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev Sašo Peče. Poslanski skupini SNS in nepovezanih poslancev sta v dopoldanskem delu seje pojasnili, da priznanja Kosova ne bosta podprli, ker gre za škodljivo in prehitro odločitev. Jelinčič: Priznanje Kosova ena največjih napak, ki jih bo storila Slovenija Zmago Jelinčič je povedal, da bo po oceni poslanske skupine SNS priznanje Kosova ena največjih napak, ki jih bo storila Slovenija in od katerih ne bo imela koristi, ampak gospodarske izgube, pomenila pa bo tudi "nož v hrbet Srbiji". Pri sedanjem prehitrem priznanju pa gre po njegovem mnenju "za pritiske ZDA in potem posledično tudi držav EU".

Peče: Do priznanja prihaja prehitro Tudi v poslanski skupini nepovezanih poslancev, kot je povedal Sašo Peče, menijo, da do priznanja prihaja prehitro in da bo z njim DZ "poteptal" mednarodno pravo. Priznanje po njihovo ni v interesu Slovenije, ampak ZDA, katere direktive sprejema MZZ in zunanji minister Dimitrij Rupel, kar so po njihovi oceni pokazali decembra objavljeni dokumenti MZZ. Nepovezani poslanci so v torek na predsednika DZ Franceta Cukjatija naslovila zahtevo, naj z dnevnega reda seje umakne vprašanje Kosova, ker je za priznanje prezgodaj. Ker zahteva ni bila v skladu s poslovnikom, o zahtevi niso glasovali.

Rupel je zavrnil očitek, da bi pri priznanju Kosova šlo za direktivo ZDA in tovrstne interpretacije označil za "zgrešene", "neumne" in "bedaste". Dokaz, da ni šlo za direktivo, je tudi v tem, da Slovenija ni med prvimi priznala nove države. Zavrnil je tudi "naivni protiamerikanizem", ki se je porajal v razpravi. Očitek, da bi s priznanjem Kosova Slovenija kršila mednarodno pravo, pa je označil za absurdnega, saj ga "potem krši praktično cel civiliziran svet".

Rupel: Vlada je upoštevala tudi posebne zgodovinske okoliščine V imenu predlagatelja je pred tem Rupel pojasnil, da je vlado pri sprejemu predloga za priznanje 21. februarja vodila ugotovitev pogajalska trojke, da nadaljevanje pogajanj med Prištino in Beogradom ne bi prineslo nove rešitve in da je bila deklaracija o neodvisnosti Kosova 17. februarja legitimen izraz volje velike večine prebivalcev Kosova. Vlada je upoštevala tudi posebne zgodovinske okoliščine, zaradi katerih je primer Kosova edinstven, je dejal. Vlado pa so vodile tudi pravica narodov do samoodločbe, na katero se je oprla tudi Slovenija pri svoji osamosvojitvi.

Vodila jo je tudi odločenost, da skrajneži, ki so razdejali slovensko veleposlaništvo v Beogradu, in grožnje s povračilnimi ukrepi ne morejo diktirati slovenske zunanje politike, je dodal Rupel in poudaril, da ne gre za odločitev, ki bi bila uperjena proti Srbiji, ampak da jo Slovenija sprejema v okviru politike EU oziroma politike mednarodne skupnosti.

Miran Potrč je v imenu poslanske skupine SD menil, da gre za pomembno odločitev, pred katero pa so postavljeni zaradi odločitve koalicija, ki je zahtevala izredno sejo. SD bi si želela kompromisne rešitve za Kosovo, kljub temu pa je podprla priznanje v upanju, da bo prispevalo k ohranjanju miru in razvoja v Srbiji in na Kosovu ter da ne bo privedla do poslabšanja odnosov z obema.

Cvikl: Posledice priznanja Kosova bodo nedvoumne Milan Cvikl (SD) je menil, da bodo posledice priznanja Kosova nedvoumne, saj bo mednarodna skupnost morala dokazati, da gre za primer sui generis, sicer se bo soočila z nastajanjem novih držav, proti priznanju katerih bo po priznanju Kosova težko nastopiti.

Jožef Školč (LDS), ki je izpostavil pomen tega, da je bilo Kosovo jugoslovanski problem, ki je dal pomemben pospešek tudi slovenskemu osamosvajanju, je povedal, da bo poslanska skupina LDS podprla priznanje Kosova kljub njegovi "nejasni prihodnosti". Pričakujejo pa, da bodo oblasti na Kosovu prevzele odgovornost za svojo usodo in da bo mednarodna skupnost bdela nad spoštovanjem uresničevanja zavez Prištine.

Rupel je po razpravi še zagotovil, da je vlado pri odločitvi vodila celota političnih, varnostnih in gospodarskih interesov. Pozdravil pa je zavest, ki se je pokazala med razpravo, da s priznanjem Kosova Slovenija sprejema tudi soodgovornost za nadaljnji razvoj Kosova. Poudaril je, da čakanje na nek boljši ali kasnejši čas ne bi spremenilo teže odločitve. Želi pa si, da si "Srbija v svojih odzivih na neodvisnost ne bi sama zaprla poti v EU".

OPZ je državnemu zboru predlagal priznanje Odbor za zunanjo politiko (OZP) je sicer kot pristojno delovno telo v torek na nujni seji predlagal državnemu zboru priznanje Kosova, minuli petek pa je priznanje podprla tudi komisija državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve.

Kosovo priznalo že nekaj več kot 20 držav Kosovo je od razglasitve neodvisnosti 17. februarja priznalo nekaj več kot 20 držav, med njimi tudi ZDA in okoli deset članic EU, med njimi Nemčija, Francija, Italija in Velika Britanija, nazadnje v torek še Nizozemska in Švedska. Slovenija je nazadnje kot neodvisno državo priznala Črno goro 20. junija 2006.