Torek, 8. 8. 2023, 22.44
1 leto, 2 meseca
Slovenija je gostila predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
7,84
"Evropska unija je najbolje, kar se je Sloveniji lahko zgodilo v zadnjih sto letih. Takoj smo dobili pomoč in to je tisto, kar Evropo dela veliko. Stvar se ne konča pri prvi hitri pomoči, zdaj se začneta rekonstrukcija in sanacija. In Evropa ponuja hitro in dodatno pomoč," je povedal predsednik vlade Robert Golob. Skupaj s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen sta si danes ogledala katastrofalne posledice poplav v Črni na Koroškem. "Danes sem tukaj, da vam povem, da vam Evropa stoji ob strani in ostali bomo, kolikor časa bo potrebno," pa je poudarila von der Leynova. Pojasnila je, da bo prvi element v paketu pomoči, ki ga bo Slovenija prejela od EU, 400 milijonov evrov sredstev, sto do konca leta in 300 milijonov evrov v prihodnjem letu.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je danes v znak podpore po hudih poplavah in ujmi obiskala Slovenijo. Spremlja jo evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič. S predsednikom vlade Robertom Golobom sta se srečala na Brdu pri Kranju, od tam pa s helikopterjem poletela proti Črni na Koroškem, kjer sta si v spremstvu županje Romane Lesjak ogledala prizadeta območja.
Po pogovorih na Brdu pri Kranju sta si delegaciji vlade in Evropske komisije razdejanje po neurjih ogledali iz zraka. S helikopterjem so preleteli Komendo, Mengeš, Kamnik, Luče, Ljubno ob Savinji in Mozirje. V Črni na Koroškem so si posledice pustošenja ujme ogledali na terenu. pic.twitter.com/X90lllbCzh
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) August 9, 2023
Golob je pojasnil, da si v Črni na Koroškem niso ogledali le prizorišča, ampak so se srečali z ljudmi: "Ljudem v Črni smo jasno povedali, da niso sami in ne bodo ostali. To ne velja samo za Črno, velja za vso Slovenijo, ki je bila prizadeta."
Predsednica se je na lastne oči prepričala o razsežnostih poplav in kako huda je dejansko škoda na tleh. "Poplavljenih je bilo več deset tisoč domov, več deset tisoč družin je danes obupanih, ker ne vedo, kako bodo preživeli prihodnjih nekaj tednov in mesecev. Naše sporočilo je jasno: pomoč bo hitra, učinkovita in na nikogar ne bomo pozabili," je bil jasen Golob.
V Črni sta se predsednik vlade 🇸🇮 dr. Robert Golob in predsednica Evropske komisije @vonderleyen srečala tudi s @TinaMaze. #poplave2023 #skupaj pic.twitter.com/HKUPsdOKDy
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) August 9, 2023
Golob: To je tisto, kar Evropo dela veliko
Ob tem je poudaril, da je EU najboljše, kar se je lahko Sloveniji zgodilo v zadnjih sto letih. "Ko smo potrebovali pomoč, smo jo tudi dobili. Isti dan, ko smo sprožili mehanizem hitre pomoči, je Slovenija že začela dobivati pomoč. To je tista evropska solidarnost, ki v resnici dela Evropo veliko."
"Stvar se ne konča pri prvi hitri pomoči. Zdaj prihajata fazi rekonstrukcije, sanacije. Tudi na tem področju Evropa ponuja hitro in izdatno pomoč. Evropska komisija bo naredila vse, da bo Slovenija deležna hitre in izdatne pomoči, kar pomeni še letos, in potem v prihodnjih letih še dodatno. To je tisto pomembno sporočilo, ki ga bo tudi naša vlada v vse svoje načrte zdaj tudi vgradila," je pojasnil.
"Vsi se moramo zavedati, da je denar omejen, tako v evropskem kot v slovenskem proračunu. Ampak za odpravljanje posledic poplav ga bo dovolj. Moramo pa biti pri tem učinkoviti in denar racionalno porabiti. Denar morajo dobiti tisti, ki so najbolj prizadeti. In tokrat so to ljudje. Javna infrastruktura je pomembna, a ljudje so tisti, ki jim moramo najprej pomagati," je povedal predsednik vlade.
Med helikopterskim poletom proti Črni na Koroškem sta Golob in von der Leynova preletela še Komendo, Mengeš, Kamnik, Luče, Ljubno ob Savinji in Mozirje, kjer so posledice poplav prav tako katastrofalne.
Von der Leynova: Evropa vam stoji ob strani
Von der Leynova si je posledice razdejanja na Koroškem, kjer je najhuje, tako ogledala od blizu. "Zelo pomembno je, da sem na lastne oči videla škodo v Črni. Srce parajoče je bilo videti veliko škodo, ki so jo povzročile poplave in plazovi. Hkrati pa je bilo čudovito videti solidarnost ljudi, ki si v teh hudih časih medsebojno pomagajo," je povedala.
"Danes sem tukaj, da vam povem, da vam Evropa stoji ob strani in ostali bomo, kolikor časa bo potrebno," je še dodala.
Do konca leta Sloveniji sto milijonov evrov pomoči
Pojasnila je, da bo Sloveniji za odpravo škode po poplavah v solidarnostnem skladu na voljo 400 milijonov evrov, sto še letos, 300 milijonov evrov pa prihodnje leto. Predpogoj za črpanje teh sredstev pa je ocena škode in zaprosilo Slovenije.
Poleg tega lahko Slovenija zaprosi za 2,7 milijarde evrov dodatnih sredstev, za katera je treba zaprositi do konca avgusta. Ker gre za časovno občutljivo zadevo, bo ustanovljena posebna delovna skupina, ki bo poskrbela, da bomo za sredstva zaprosili pravočasno.
Poleg tega je predsednica Evropske komisije napovedala maksimalno prožnost pri porabi sredstev za okrevanje in kohezijskih sredstev za obnovo po poplavah. "Tretji element iz paketa pomoči je obstoječi, načrtovani denar, ki se ga lahko reprogramira. Gre za 3,3 milijarde evrov iz kohezijskega sklada," je pojasnila von der Leynova.
Prožnost je predsednica komisije zagotovila tudi pri sredstvih iz sklada za okrevanje, v okviru katerega je sicer Slovenija po trenutnih načrtih upravičena do 705 milijonov evrov posojil in 1,49 milijarde evrov nepovratnih sredstev.
Evropa podpira vse prebivalce, ki so jih prizadele uničujoče poplave v Sloveniji in Avstriji. Stojimo vam ob strani v teh težkih trenutkih.
— Ursula von der Leyen (@vonderleyen) August 7, 2023
V sredo, 9. avgusta, bom obiskala Slovenijo, da si bom na terenu ogledala razdejanje in se s pristojnimi pogovorila o podpori EU.
Golob je zagotovil, da tudi gospodarstvo ne bo prezrto. V razpravi s predsednico von der Leynovo sta tako odprla vprašanje državnih pomoči. Gre za primer višje sile in na ta račun bomo morali zaprositi tudi za izredno obravnavo pravil za dodelitev državnih pomoči, je pojasnil.
Predsednica komisije se je srečala tudi s predsednico Natašo Pirc Musar in obiskala državni zbor, kjer se srečala s predsednico Urško Klakočar Zupančič. Na izrednem plenarnem zasedanju je nagovorila tudi poslanke in poslance.
Lenarčič: Sloveniji zajeten paket pomoči EU, za črpanje pred državo več zahtevnih korakov
EU bo Sloveniji namenila zajeten in pomenljiv paket pomoči za odpravljanje posledic nedavnih poplav, ocenjuje evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič. Za sprostitev sredstev državo sicer čaka več korakov, ki bodo vse prej kot enostavni, je pa komisija Sloveniji pripravljena stati ob strani bolj, kot je to običajno, je prepričan.
Za sprostitev evropski sredstev za odpravljanje posledic nedavnih poplav tako Slovenijo čaka več korakov. Najprej bo potrebna ocena škode in najpozneje v 12 tednih vložitev prošnje za pomoč iz solidarnostnega sklada v EU, v katerem je predsednica Evropske komisije Von der Leyen rezervirala sredstva v višini 100 milijonov evrov za leto 2023 in 300 milijonov sredstev za leto 2024, je v izjavi za javnost v državnem zboru po nagovoru predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, ki si je danes ogledala v ujmah najbolj prizadeta območja Slovenije, navedel Lenarčič.
Ocena škode in vložitev prošnje bosta po njegovi oceni najverjetneje še najmanj zahteven korak, več moči bosta terjali preostali dve komponenti paketa pomoči. "Sredstva iz evropskega proračuna je treba tako kot iz nacionalnega proračuna trošiti smotrno, odgovorno, gre za sredstva evropskih davkoplačevalcev, treba je zagotoviti ustrezno transparentnost in namensko porabo", je poudaril.
Veliko sredstev bo sicer po njegovih zagotovilih moč preusmeriti iz sklada za regionalni razvoj. V njem so namreč zajetna sredstva, ki se nanašajo na obdobje do leta 2027. "To so sredstva, ki so na voljo v trenutnem večletnem finančnem okvirju. Ta je še v zgodnji fazi izvajanja, zato se da še veliko sredstev po potrebi preusmeriti in predsednica je zagotovila maksimalno prožnost komisije, da bo do tega prišlo v skladu s potrebami Slovenije," je izpostavil komisar.
Tretja komponenta paketa pomoči pa se, kot je spomnil, nanaša na sklad za okrevanje in odpornost. Pri slednjem je Slovenija pustila praktično cel paket možnih posojil neizkoriščen, je opozoril.
Kot je dodal, tudi Von der Leyenova svetuje razmislek o omenjenih posojilih, kot tudi o preusmerjanju sredstev, ki so že programirana za določene prioritete na novonastale prioritete. Zahtevek za posojila iz instrumenta za okrevanje in odpornost je treba podati do konca meseca, je ob tem spomnil Lenarčič. Pri tem je spomnil, da gre za instrument, ki omogoča velike investicije, predvsem pa določa minimalni delež investicij za zeleni prehod in digitalno preobrazbo.
Eden bistvenih elementov zelenega prehoda je po Lenarčičevih besedah poplavna varnost, zato je optimističen, da se da marsikaj še preusmeriti, če bo Slovenija to želela. "Treba je torej pripraviti dobre projekte, dobre programe, ki so izvedljivi. Zlasti pomembno je upoštevati roke izvedbe, za projekte iz instrumenta za okrevanje in odpornost so roki že zelo kratki, tako da tukaj bo treba pohiteti," je opozoril.
"To je zajeten, pomenljiv paket pomoči. Pomembno pa je tudi, da se je predsednica komisije s predsednikom vlade dogovorila za konkretno telo, skupno delovno skupino, ki bo pomagala te stvari pomikati naprej," je ob tem še ocenil Lenarčič.
Ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon pa je obljubljen paket pomoči EU ocenila kot "zelo optimistično, zelo odgovorno napoved". Obljubljene številke so po njenih besedah višje od pričakovanih. Tudi sama je opozorila na zelo kratke roke za pripravo dokumentacije oziroma vlog, ki bodo podlaga za koriščenje evropskih sredstev. Na v poplavah najbolj prizadetih območjih namreč še vedno poteka sanacija in šele zatem bo moč realno oceniti škodo, je pojasnila.
"Zelo trdo bomo morali delati, da sestavimo vse te analize, ampak evropska solidarnost, ki smo ji danes priča, tudi prihod predsednice Evropske komisije, pomoč praktično vseh sosednjih in evropskih držav je res neverjetna," je še sklenila.
"Slovenci smo te dni dokazali izjemno solidarnost, cela Evropa nam stoji ob strani, nismo sami in to nam daje veliko upanje," je dejala Fajon. Sama je v torek tudi pisala vsem zunanjim ministrom EU in zveze Nato, se jim zahvalila za pomoč in solidarnost ter jih obvestila, kaj Slovenija v teh ključnih trenutkih potrebuje. "Težko sledimo, koliko ekip prihaja v Slovenijo, ampak solidarnost je danes res tista, ko lahko rečemo: Smo Slovenija, smo Evropa, smo ljudje," je sklenila zunanja ministrica.
Z ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj so medtem danes sporočili, da se je na prvem sestanku sestala medresorska delovna skupina za koordinacijo priprave vloge za pridobitev nepovratnih sredstev iz solidarnostnega sklada EU. Začrtala je časovnico in način dela. Državna sekretarka na ministrstvu Andreja Katič, ki vodi skupino, je kot skupen cilj navedla, da Slovenija vlogo za nepovratna finančna sredstva pripravi čim prej, najpozneje v 12 tednih od nastanka prve škode.
"Skrajni rok za oddajo vloge Evropski komisiji je 27. oktober, pred tem pa jo mora potrditi tudi vlada," je spomnila. V vlogi bo morala vlada opredeliti celotno škodo po kategorijah ter predvideti vse sanacijske ukrepe ne glede na vir financiranja, posebej pa mora navesti ukrepe, ki jih bo financirala iz solidarnostnega sklada. Del vloge je tudi zaprosilo za predplačilo.
Sredstva iz solidarnostnega sklada so sicer namenjena pomoči prebivalstvu in sanaciji škode na javni infrastrukturi po naravnih nesrečah.
Slovenije ni obiskala prvič
Von der Leynova in Golob sta se prvič srečala junija lani v Bruslju ob junijskem zasedanju Evropskega sveta.
Slovenije pa predsednica Evropske komisije ne bo obiskala prvič. Nazadnje se je tukaj mudila oktobra 2021, ko je na Brdu pri Kranju potekal Vrh EU-Zahodni Balkan.
Von der Leynovo na obisku v Sloveniji spremlja evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič (desno).
Na prošnjo Slovenije zagnali evropski opazovalni program Copernicus
Evropska unija je na zaprosilo Slovenije sicer mobilizirala pomoč preko mehanizma za civilno zaščito. Francija, Nemčija, Avstrija, Češka, Hrvaška in Slovaška so že ponudile opremo, med drugim bagre, mostove, inženirske enote, tovornjake in osebje. Na prošnjo Slovenije je EU zagnala tudi evropski opazovalni program Copernicus za urgentno satelitsko spremljanje poplavljenih območij in zemeljskih plazov v Sloveniji.
"Smo v stalnem stiku z oblastmi v Sloveniji," so zagotovili v Bruslju. V Sloveniji imajo tudi že predstavnika EU, ki v štabu civilne zaščite Slovenije koordinira pomoč EU na terenu.
Golob je na izjavi po seji vlade in srečanju s predstavniki občin izrazil zadovoljstvo, da mehanizmi EU delujejo. Že isti dan po zaprosilu je namreč Slovenija začela prejemati tehnično pomoč. "Sami smo napisali, kaj želimo, točno to tudi dobivamo," je ugotavljal. V naslednjih fazah naj bi država po njegovih besedah zaprosila za humanitarno pomoč in razvlaževalnike.
