Nedelja, 13. 1. 2019, 12.00
5 let, 3 mesece
Slovenci, ki ljubijo stare traktorje #foto #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,95
2
Stari traktor Moste v Komendi je društvo, ki se ukvarja z zbiranjem traktorjev starodobnikov. V bogati zbirki kmetijskih vozil prednjačita nemški znamki Eicher in Fendt, najdeta pa se tudi švicarski Bührer in avstrijski Steyr. Najstarejši traktor iz zbirke, ki smo si jo ogledali, je bil iz leta 1954, najmlajši pa je bil letnik 64.
Društvo je bilo ustanovljeno leta 2005. Vanj se je do danes včlanilo 35 ljubiteljskih zbirateljev starih vozil, od tega je aktivnih članov nekaj manj kot 25.
Del članov društva Stari traktor.
"Začeli smo pred približno 15 leti. Takrat je bilo vse skupaj še nekoliko v povojih," pojasnjuje član in tehnični vodja Vinko Koželj. S ponosom pravijo, da so se razvili v društvo, ki se poleg zbiranja starodobnih traktorjev ukvarja tudi z zbiranjem kmetijskih priključkov, naprav in orodja.
Tehnični vodja Vinko Koželj.
Že več let, kot edini slovenski predstavnik, sodelujejo na množičnih zborovanjih in traktorskih prireditvah po Evropi, kot je izletno potovanje s traktorji po avstrijski visokogorski cesti Großglockner in italijanskem gorskem prelazu Passo Stelvio.
Med mlajšimi za tovrstno dejavnost ni zanimanja
"Žal mlajše generacije za tovrstno dejavnost nimajo zanimanja, zato so vsi naši člani starejši gospodje, ki štejejo med 60 in 80 let," pojasnjujejo in dodajajo, "da je to mogoče posledica tega, ker imamo v Sloveniji le še tri odstotke kmetij. Včasih je bila polovica slovenskega prebivalstva kmečkega."
S to predpostavko se pa ne strinjajo vsi. Janez Lončar, ustanovitelj in lastnik Lončarjevega muzeja, ki ima v svoji zbirki 16 starodobnih traktorjev in več kot 20 različnih motorjev in strojev, opaža, da ob obiskih v muzeju "mlade bolj pritegnejo stari traktorji kot pa na primer avtomobili."
Janez Lončar, ustanovitelj Lončarjevega muzeja
Slovenci najprej kupovali od Nemcev, zdaj pa Nemci odkupujejo traktorje nazaj
Običaj zbiranja traktorjev je prišel iz Nemčije. Tam traktorsko kulturo zelo cenijo, ker je to del njihove tradicije. Še posebej na Bavarskem, ker so tam traktorje izdelovali. "Nemci se na primer zelo težko ločijo od traktorja, ki ga imajo pri hiši. Zanje je traktor član družine," pojasnjuje Koželj.
Bavarsko znamko traktorjev Eicher, ki jo imajo v svoji zbirki, sta leta 1934 ustanovila brata Albert in Josef Eicher, iz istega konca pa je ravno tako podjetje Fendt, ki ga je leta 1937 ustanovil Xaver Fendt.
Pri nakupu traktorjev gre za nekakšen dvosmeren proces. V preteklosti so bili namreč Slovenci tisti, ki so traktorje kupovali od Nemcev, danes pa oni svoje traktorje kupujejo od nas in jih peljejo nazaj v Nemčijo.
"V Sloveniji se je to začelo tako, da smo seveda najprej potrebovali traktorje za delo in smo jih zato kupovali v Nemčiji. Zdaj pa so v glavnem stare traktorje zamenjali moderni. Traktorje, ki so ostali, so kupili nazaj Nemci, nekaj pa jih je tudi še ostalo pri nas," razlagajo člani društva. "Kar je dobrega ostalo, je vse šlo."
Pa niso samo Nemci tisti, ki kupujejo pri nas, to počnejo tudi Avstrijci s svojo znamko traktorjev Steyr, ki je bila ustanovljena leta 1864. "Treba je razumeti, da so tovrstni traktorji v Nemčiji in Avstriji veliko dražji, zato se jih splača kupovati v Sloveniji, ker je cena neprimerno nižja. Je pa treba na stare traktorje gledati kot na kapital, ki pridobiva vrednost, zato moramo ohranjati to, kar imamo, da pustimo čim boljšo in bogatejšo tehnično zapuščino še za druge generacije," dodajajo.
Starodobnika od kupa starega železja loči dokumentacija, pri kateri država komplicira
Da bi traktor imel zbirateljsko vrednost, je treba imeti urejeno dokumentacijo, kot je papir o lastništvu. "Če se podaš na pot zbirateljstva, imaš manj dela, če ima traktor vse potrebne papirje. Brez tega je to staro železje, ki ni praktično vredno nič," pojasnjujejo gospodje.
Vozila, kupljena v Sloveniji, so po večini evidentirana že skozi postopek registracije. "V primeru, da ni registriran, moraš potem poiskati originalnega lastnika, kar seveda pri starodobnikih pomeni, da se večina takih primerov rešuje prek zapuščinskih zadev, kar je vedno zelo težko, vendar ni nemogoče.
Edini problem lahko nastane, če je bil traktor ukraden, drugače pa se vedno lahko pridobijo papirji," pove Koželj. "Pri nakupu starega traktorja je najbolje, če je ta kupljen od prvega lastnika, večja je transparentnost. "
"Za starodobnike lahko urediš tudi certifikat, ki stane 150 evrov. Ta denar se ti v obdobju 15 let vrne ob registraciji, zato je traktor najbolje registrirati kot normalno vozilo. V primeru, da vozilo certifikata nima, je temu treba dodati tudi varnostni lok," še dodaja.
A zapletov pri urejanju potrebne dokumentacije ni malo. "Sam postopek pridobivanja ustreznih papirjev morajo poenostaviti. Bojimo pa se tudi tega, da nas bodo kot zbiratelje še obdavčili. Vse kaže, da se bo v prihodnosti to tudi zgodilo. Je pa res, da je treba vso starino vnesti v register, temu ne moreš uiti. A če ima človek veselje do zbirateljstva, ti tega ne more preprečiti nobenega davkarija," zatrjujejo.
Niso pa samo papirji tisti, ki dvigajo vrednost
Vrednost traktorjev dviguje njihova ohranjenost in originalnost delov. "Ko se ocenjuje vrednost traktorja, se gleda na to, ali gre za restavriran primer ali ne. Se pa posameznik sam odloči, kaj mu najbolje odgovarja," pojasnjujejo.
"Vse je odvisno tudi od tega, kje in kako dobiš rezervne dele. Večinoma jih moraš kupovati v Nemčiji, pa še to ni zagotovilo, da jih res najdeš. Recimo, za avstrijskega Styerja se dobi še ogromno rezervnih delov, čeprav je prav pri teh traktorjih največji problem ravno to, ker lahko na mrazu bloki motorja popokajo," razlagajo člani, "določene stvari se še dobijo nove, drugače se pa moraš znajti sam. Ali imaš to srečo, da dobiš kakšen del rabljen, ali pa narediš nekaj sam po meri."
"Pri nakupu traktorja je najbolje biti pozoren na optično stanje in splošen videz, saj težko zares pogledaš v motor. Pomembno je, da opraviš temeljit pregled pločevine, blatnikov, gum. Ravno tako je primerno preveriti predvsem okretni mehanizem, saj je ta najboljši pokazatelj, v kakšnem stanju je traktor," svetujejo, "ampak to je vedno maček v žaklju, saj ne moreš nikoli povsem vedeti, kakšno je stanje v notranjosti. Na zunaj ga še oceniš, v notranjosti pa bolj težko. "
Cene traktorjev so seveda odvisne od njegovega stanja. "Za pet tisoč evrov lahko dobiš že zelo dober traktor, je pa cena posledično odvisna tudi od tega, koliko mu manjka," pojasnjujejo in dodajajo, da se "z dobro voljo in dolgotrajnostjo da vse urediti. Pri tem hobiju moraš biti precej potrpežljiv in imeti dušo. Nujno je pa treba povedati, da ni zaslužka, prej minus kot plus."
Med najcenejšimi češki Zetor, med dražjimi Porsche
"Za doma se igrati je najbolje kupiti češki traktor Zetor, saj je najcenejši. Za tiste, ki imajo bolj prefinjen okus in denar, pa si lahko privoščijo Porschejev traktor, ker je najboljši," pripovedujejo v društvu.
Stari traktorji so v primerjavi z novimi, vsaj po njihovem mnenju, bolj kakovostni. "Za stare traktorje lahko z gotovostjo rečemo, da so boljši. Tudi če ne vžgejo, ga lahko z manjšimi popravili vrneš v vozno stanje, kar pri novih ni vedno tako."
"Vsi novi in moderni traktorji so v bistvu po motorju in mehaniki popolnoma enaki starim, le da imajo kup neke elektronike in več udobja," pojasnjujejo. "Danes je bolj pomemben trend, da imaš velik traktor, kot pa manjši, kar stari traktorji so."
Kot traktor, ki ima po njihovem mnenju največjo zbirateljsko vrednost, izpostavljajo traktor znamke Lanz Bulldog, saj je narejen na žarilno glavo. Sestavljen je iz dvotaktnega dizla, dosega pa lahko od 20 do 60 konjskih moči. "Ker jih je ostalo res malo, lahko dosegajo cene, ki se gibljejo tudi do sto tisoč evrov," pravijo zbiratelji.
Drag hobi, a vreden denarja
Nekateri člani so z zbiranjem začeli, ker so imeli več prostega časa, nekateri zaradi želje po restavriranju, spet drugi zaradi dobre družbe, ki prevladuje v društvu. Svoje prijateljstvo pokažejo tudi s tem, da so nekaterim članom traktor kar podarili, ko je eden izmed njih praznoval jubilejnega abrahama.
"Traktorski hobi vzame kar veliko časa, saj je dela okoli njega ogromno, včasih zapraviš tudi ves denar," v smehu še dodajo, "je pa zato veliko veselja pri hiši." Cirilu Rodetu pri delu pomagata njegova dva sinova, ki sta prav tako navdušena nad traktorji. "Moj traktor bo ostal pri hiši za doto," pripoveduje.
Traktorjev za delo ne uporabljajo, gredo pa z njimi večkrat na vožnjo, če se le da. Jani Lončar se tako že več let poleti s prijatelji, ki prav tako uživajo v vožnji s traktorji, popelje na morje. "Gre za res posebno izkušnjo. S traktorji obiščemo prijatelje, ki jih imamo na Hrvaškem, in tudi tamkajšnji muzej traktorjev, kjer si izmenjujemo informacije in si tako pomagamo."
Za Pavleta Vidmarja in Franca Kubla sta njuna traktorja nedeljsko vozilo. "Z njima greva samo k nedeljski maši ali pa na izlete," pravita. Tudi Vido Lončar svoj traktor uporablja izključno za izlete. "Z ženo imava vsak svoj traktor in se večkrat z njima zapeljeva do Bleda ali Ribnice," pripoveduje.
2