Sindikati javnega sektorja vložili podpise za referendumski postopek o zakonu o izvrševanju proračuna

Predsednik konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj je ob tem dejal, da če bi en dan počakali, bi bila številka še bistveno večja, "kar pomeni, da je soglasje veliko, da je to prvo resno sporočilo, da se vlada do nas ne more obnašati, kot da ne obstajamo, kot da smo izbrisani, in da želimo imeti pravico do pogajanj tako kot vsi drugi v demokratičnih državah". Štrukelj pričakuje povabilo za pogajalsko mizo takoj.

Državni svet zaradi nesklepčnosti v torek ni glasoval Predlagano referendumsko vprašanje se glasi: "Ali ste za to, da se uveljavi zakon o izvrševanju proračunov RS za leti 2013 in 2014, ki ga je Državni zbor RS sprejel na seji 6. 12. 2012?"

Na finančnem ministrstvu pa navajajo, da se predstavniki sindikatov ne zavedajo vseh negativnih posledic referendumske pobude, ki bo onemogočila gospodarsko in javnofinančno okrevanje Slovenije in še poglobila učinke krize v državi.

Po besedah člana pogajalske skupine dela sindikatov javnega sektorja Janez Posedi, sicer predsednika konfederacije Pergam, pa na ustavnem sodišču "ni pričakovati hitrih rešitev, kar pomeni, da ima vlada, če se z nami ne dogovori do konca leta, neko resnejšo težavo". Kot je poudaril, so sindikati vedno pristajali na mehke ukrepe.

Sindikati so podpise vložili po sestanku koordinacije stavkovnih odborov sindikatov javnega sektorja, potem ko državni svet zaradi nesklepčnosti v torek ni glasoval o pobudi za veto na ta zakon. Še v prejšnjem sklicu DS ga je namreč predlagala skupina državnih svetnikov s prvopodpisanim Štrukljem, ki zakonu nasprotuje. Po njihovem mnenju nesistemsko, nezakonito in neskladno z ustavo ter brez dogovora s socialnimi partnerji posega v sistemske predpise in povsem na novo ureja plačno politiko. Zakon sicer med drugim ureja način, na katerega se bo zagotovilo predvideno zmanjšanje mase plač za zaposlene v javnem sektorju.

Ministrstvo bo pravico iskalo tudi na ustavnem sodišču Rok za referendumsko pobudo se sicer izteče v četrtek opolnoči. Finančni minister Janez Šušteršič pa je že v torek napovedal, da bodo v primeru vložitve pobude za začetek postopkov za referendum na ustavno sodišče vložili zahtevo za presojo ustavnosti takšnega referenduma.

PS: Ključni vzrok za referendumsko pobudo aroganca oblasti V PS poudarjajo, da niso naklonjeni referendumom. Opozarjajo pa, da je ključni vzrok za referendumsko pobudo aroganca oblasti, "ki z grobo parlamentarno matematiko zavrača vse opozicijske predloge kot tudi iniciative socialnih partnerjev". Navajajo še, da vzgojitelji in učitelji niso odgovorni za gospodarske razmere ter da s slabitvijo tega sektorja gospodarske krize ne bomo rešili. Vladi zato v izogib še enemu referendumu predlagajo, naj se s sindikati skuša dogovoriti in "predvsem naj rešuje probleme tam, kjer obstajajo in ne tam, kjer je lažje vzeti".

Šircelj: Pobuda pomeni odmik od poti, da izidemo iz krize Poslanec SDS Andrej Šircelj je v odzivu na referendumsko pobudo poudaril, da lahko ta zablokira črpanje sredstev za programe in projekte iz proračunov ter onemogoči izvrševanje proračunske politike, problematično pa lahko postane tudi črpanje evropskih sredstev. Dodaja še, da izključno zdrave finance zagotavljajo dolgoročno stabilnost in povečujejo blaginjo ljudi. "Pobuda sindikatov za referendum pa pomeni odmik od začrtane poti, da izidemo iz krize in povečamo blaginjo vseh ljudi," je dejal.

Veber: Ministrove grožnje, da bo Slovenija bankrotirala, poslabšujejo položaj Vodjo poslanske skupine SD Janka Vebra odločitev sindikatov ne preseneča, saj se minister za finance Janez Šušteršič z njimi ni uspel uskladiti. Tako bo moral minister po njegovih besedah razmisliti o svojih ravnanjih. Ministrove grožnje, da bo Slovenija bankrotirala, če ne bodo sprejeti varčevalni ukrepi, poslabšujejo položaj Slovenije v tujini, je prepričan Veber. Pričakuje, da se bodo v poslanski skupini dogovorili, da koaliciji prepustijo, da si izglasuje predlog za ustavno presojo.

Vodja poslanske skupine DL Rihard Braniselj je spomnil na torkovo napoved ministra za finance Janeza Šušteršiča za vložitev zahteve za presojo ustavnosti. V tej luči je izpostavil, da si ne more predstavljati, da bi ustavni sodniki dovolili izvedbo tovrstnega referenduma. "Po mojem spominu se doslej še ni zgodilo, da bi imeli v Sloveniji na to temo dovoljen referendum," je dodal.

Žveglič: Šokiran sem nad tem, kaj delamo s to državo Poslanec SLS Roman Žveglič je ravnanje sindikatov označil kot neodgovorno. Kot pravi, je "šokiran nad tem, kaj delamo s to državo in kako se v tej državi obnašamo". Po njegovih besedah se v SLS zavedajo pomembnosti sindikalnega gibanja, "toda to kar počnejo sindikati javnega sektorja z Branimirjem Štrukljem na čelu, je norčevanje iz vse države". Te poteze nas vodijo "v objem finančnega kolapsa in izgube finančne suverenosti", je prepričan. Žveglič sicer meni, da bo ustavno sodišče razsodilo, da ta zakon ne more biti predmet referendumskega odločanja.

Jurša: O javnih financah in proračunu ni mogoče odločati na referendumu Pobuda za začetek postopkov za razpis referenduma o zakonu o izvrševanju proračuna za leti 2013 in 2014 je po mnenju poslanske skupine DeSUS legitimna. A ob tem zagotavljajo, da bodo zahtevo za presojo ustavnosti takšnega referenduma, ki jo je v torek napovedal finančni minister, podprli. "Menimo, da o javnih financah in proračunu ni mogoče odločati na referendumu," je dejal vodja poslanske skupine DeSUS Franc Jurša. Kot pravi, pričakuje, da bo ustavno sodišče presodilo "v prid odločitvi državnega zbora".

"Vložitev referendumske pobude vidim kot taktično potezo, neke vrste izsiljevanje," pa je ocenil vodja poslancev NSi Matej Tonin. Prepričan je, da gre za zlorabo referendumske zakonodaje za utrditev pogajalskih izhodišč. "Sindikati s tem sami sebi kopljejo jamo," je še ocenil. Kot je opozoril, namreč javni uslužbenci, če zakon ne bo uveljavljen, januarja ne bodo prejeli plač.

Zaradi pobude pod vprašajem 520 milijonov evrov evropskih sredstev? Ministrstva ugotavljajo, da je zaradi vloženih podpisov za začetek postopkov za referendum o zakonu o izvrševanju proračuna za leti 2013 in 2014 pod vprašajem približno 520 milijonov evropskih sredstev, je na novinarski konferenci po seji vlade dejal direktor urada vlade za komuniciranje Anže Logar.

Po Logarjevih besedah RTV Slovenija ne bo imela pravne podlage za pobiranje prispevka, aktivna politika zaposlovanja bo okrnjena v vrednosti približno 44 milijonov evrov, sredstva za ukrepe razvoja podeželja in stabilizacijo trga v višini 33 milijonov evrov, približno 45 milijonov evrov sredstev pa bo manj za spodbude za rast in razvoj podjetij.

"Za približno 185 milijonov evrov bo manj sredstev za ravnanje z odpadki, lokalna razvojna infrastruktura bo lahko utrpela pomanjkanje v višini približno 40 milijonov evropskih sredstev, za podporo tehnološkim razvojnim projektom pa bo približno 19 milijonov evrov manj," je povedal.

Ministrstva bodo po njegovih besedah do konca tedna pripravila podrobnejše poročilo, kateri projekti bodo zaradi začasnega financiranja pod vprašajem. Na tej podlagi bo pripravljeno zbirno poročilo, o katerem bo javnost obveščena, je napovedal.

"Vlagatelji podpisov se morajo vprašati, kakšno škodopovzročajo državi" "Tisti, ki so vložili podpise za začetek postopka za razpis referenduma, se morajo vprašati, kakšno škodo s tem povzročajo državi," je dejal. "Če pride do referenduma in zakon o izvrševanju proračuna na referendumu pade, imamo številke, ki sem jih omenil," je dejal. Vlada bo po njegovih besedah "pripravila predlog za ustavno presojo tovrstne pobude," je zagotovil. Vse to po njegovih besedah pomeni, da zakon o izvrševanju proračunov skoraj zagotovo ne bo začel veljati s 1. januarjem 2013. To bo prineslo precejšnje težave, je dejal.