Ponedeljek, 6. 5. 2013, 6.43
8 let, 7 mesecev
Sindikati javnega sektorja in vlada na pogajanjih vsak dan (VIDEO)
Minister Gregor Virant je namreč odšel na vrh koalicije na Brdo pri Kranju, del sindikatov pa v Cankarjev dom, kjer predstavniki civilne družbe razpravljajo o predlaganih spremembah ustave.
Vladna stran po njegovih navedbah ni prinesla podatkov resornih ministrstev, koliko je mogoče privarčevati izven tega, da bi posegli v plače. "Zato smo tudi mi zgolj nakazali možnost pogajanj, pri čemer smo zavrnili zlasti dodatek na delovno dobo in posege v regres za prehrano," je pojasnil Štrukelj.
Kot dva osnovna elementa plač, o katerih bi se sindikati lahko pogajali, pa so po njegovih besedah omenili zlasti plačno lestvico in dodatna pokojninska zavarovanja, pri čemer na celotno zamrznitev pokojninskega zavarovanja ne pristajajo.
Štrukelj je glede možnosti za dogovore pri plačni lestvici pojasnil, da vladni predlog za zmanjšanje razlik med plačnimi razredi (t. i. kompresijo) ni tisti, o katerem bi želeli razpravljati. V sindikatih imajo drugačen predlog, ki bi vključeval tudi kompresijo, večina sindikatov pa po Štrukljevih besedah ocenjuje, da bi bilo pravično, da bi tisti, ki imajo več, tudi več prispevali.
Vodja vladnih pogajalcev, minister za notranje zadeve in javno upravo Gregor Virant je že pred začetkom pogajanj novinarjem pojasnil, da je vladna stran pripravljena iti sindikatom naproti in iz nacionalnega reformnega programa črtati sporni stavek. Poudaril je tudi, da se skozi pogajanja o ukrepih pogajajo tudi o plačni masi.
Na vprašanje o kriznem davku pa je odgovoril, da gre za ukrepe, ki bodo zajeti v programu stabilnosti in bodo sindikati z njimi seznanjeni prek Ekonomsko-socialnega sveta in ne prek plačnih pogajanj. Ob odhodu s pogajanj, pa je menil, da so bili sindikati z njegovimi pojasnili kar zadovoljni.
Potem ko je po njegovih besedah po današnjem sestanku že mogoče slutiti, v katero smer bi lahko šel sindikalni protipredlog, pa vladna stran sedaj pričakuje še, da bo predlog dobila na mizo, da bi lahko stekla pogajanja, kot so bila običajna, ko ena stran poda svoj predlog, sledi protipredlog druge strani, nato nov približevalni predlog, itd.