SDS zahteva nujno sejo OZP o veleposlaniku na Dunaju

Na tej seji bi obravnavali "neupoštevanja zakonskih določil zakona o zunanjih zadevah" ob postopku imenovanja za veleposlanika na Dunaju. Za ta položaj je bil takrat kandidat bivši zunanji minister Dimitrij Rupel. SDS: Kršen je bil 17. člen zakona o zunanjih zadevah Kot so sporočili iz poslanske skupine SDS, ocenjujejo, da je bil ob postopku imenovanja za veleposlanika na Dunaju kršen 17. člen zakona o zunanjih zadevah, ki določa, da se po določitvi predloga vlade s kandidatom za veleposlanika v pristojnem delovnem telesu DZ, to je odboru za zunanjo politiko, opravi pogovor s predlaganim kandidatom za veleposlanika.

Postopek imenovanja veleposlanika še ni končan V postopku imenovanja za veleposlanika na Dunaju je vlada na redni seji 14. oktobra letos kot kandidata za veleposlanika na Dunaju določila takratnega zunanjega ministra Dimitrija Rupla. Kljub temu pa postopek za imenovanje veleposlanika še vedno ni končan, po oceni poslanske skupine SDS pa ga je zaustavil predsednik republike Danilo Türk "s subjektivnimi ocenami o primernosti predlaganega kandidata in v zakonodaji neobstoječim pogojem zaupanja, ki jih je izrekel v pogovoru za Radio Slovenija 1, v oddaji Studio ob 17h, 25. 11. 2008".

Rupel: Pahor je želel, da bi bil volk sit in koza cela Nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel je izdaji tednika Reporter prvič javno spregovoril o svoji novi funkciji posebnega odposlanca predsednika vlade Boruta Pahorja. Kot je dejal, je Pahor s ponudbo mesta njegovega posebnega odposlanca želel rešiti vprašanje veleposlanikov, ki ga je sprožila Türkova zavrnitev imenovanja šestih izmed predlaganih imen - med njimi tudi Rupla - tako, "da bi bila volk sit in koza cela". Temu pa so po Ruplovem sledili poskusi njegove "politične, strokovne in moralne diskvalifikacije", pa tudi poskusi discipliniranja premiera.

"Nisem član kabineta in ne sodelujem v vladi" "Kot vidite smo v veliki zadregi. Če sprejmem vlogo posebnega odposlanca, dopustim, da se škandal z veleposlaniki pomete pod preprogo, če odidem, je uspelo tistim, ki hočejo disciplinirati predsednika vlade," je dejal Rupel. Na vprašanje glede morebitnih moralnih zadržkov do sodelovanja v Pahorjevi vladi, je Rupel poudaril, da ni "član kabineta" in ne sodeluje v vladi, preden je sprejel Pahorjevo ponudbo pa se je tudi posvetoval z nekdanjim premierom Janezom Janšo.

Glede svojega statusa je povedal, da naj bi kot posebni odposlanec premiera "opravljal zahtevne diplomatske, strokovne naloge". Ob tem je tudi izpostavil dosežke dosedanje zunanje politike. "Nacionalni interesi (še posebej v zunanji politiki) se tudi pri nas ne spreminjajo kar čez noč," je poudaril Rupel. Funkcijo posebnega odposlanca, ki je naša ureditev ne pozna, naj bi sicer dokončno določili v novem zakonu o zunanjih zadevah.

"Skoraj sem se začel bati" Rupel, ki je tokrat prvič javno spregovoril po imenovanju mesto posebnega odposlanca spregovoril, je zanikal, da bi moral molčati. "Vendar je vprašanje, kaj lahko posameznik stori, če je v javnosti vse hujša in hujša gonja, ki jo povzročajo stranke vladajoče koalicije. Najprej diskvalifikacija, potem likvidacija. Moram priznati, da sem se skoraj začel resno bati," je še povedal Rupel.

Preuranjena in neumestna predsednikova odločitev Türkovo zavrnitev Ruplove kandidature za mesto veleposlanika na Dunaju, ki jo je utemeljil s pomanjkanjem zaupanja vanj, je medtem Rupel označil za "preuranjeno" in "neumestno". Njegove izjave so se pojavile pred pogovorom v državnem zboru, ki je del postopka potrjevanja veleposlanikov, poleg tega pa predsednik republike "po ustavi nima pristojnosti odločanja o veleposlanikih". "Ustavni pravniki menijo, da bi moral biti pri tem zelo zadržan in se omejevati na ugotavljanje izpolnjevanja formalnih zakonskih pogojev," je dejal nekdanji zunanji minister.

"Predsedniku nočem nič slabega" Türkove izjave je poleg tega označil za njegovo diskvalifikacijo, javno pismo, v katerem je nato Rupel kritiziral predsednikovo blokado veleposlaniških kandidatov, pa je označil za "implicitno" in "dostojno". "Ne sprenevedajmo se: jaz predsedniku nočem nič slabega, on pa meni onemogoča opravljanje poklica," je še dejal Rupel.

Rupel se je v pogovoru za Reporter dotaknil tudi zapletov v odnosih s Hrvaško, kjer po njegovem glavno vprašanje ni blokada hrvaških pogajanj z EU, temveč razlog zanjo. Hrvaška ne privoli v umik spornega gradiva, ki po trditvah Ljubljane prejudicira mejo, iz pogajalskega procesa z EU, ker jih "očitno" želi uporabljati pri reševanju mejnega vprašanja," je menil Rupel in dodal, da bi bilo pametno rešiti vprašanje o meji med državama še "pred postavitvijo nove evropske meje".

Obtožbe letijo tudi na Vajgla Kljub tovrstnemu posegu predsednika republike OZP po oceni poslanske skupine ni bil razrešen svojih zakonskih in poslovniških dolžnosti. Ivo Vajgl bi kot predsednik OZP moral v skladu z določili zakona o zunanjih zadevah sklicati sejo OZP, kjer bi opravili pogovor s predlaganim kandidatom. To pristojnost OZP opredeljujeta tudi poslovnik DZ ter odlok o ustanovitvi in nalogah delovnih teles DZ, še navaja poslanska skupina, ki ocenjuje, da se je Vajgl "samovoljno odločil, da zaslišanja predlaganega kandidata za veleposlanika ne bo razpisal".

Po oceni poslanske skupine bi moral Vajgl v skladu z zakonodajo s postopkom nadaljevati. V poslanski skupini SDS prav tako menijo, da bi diplomatsko konzularno predstavništvo na Dunaju moralo čim prej dobiti vodjo, ki bo zastopal Republiko Slovenijo. Ob tem dodajajo, da je očitke o kakršnikoli pristranskosti prejšnje vlade do dotičnega imenovanja javno že večkrat zanikal predsednik sedanje vlade Borut Pahor.

Rupel pri predsedniku države ne uživa zaupanja

Predsednik republike Türk je 21. novembra sporočil, da ni potrdil imenovanj predlaganih novih veleposlanikov na Dunaju, v Washingtonu, Bratislavi, Berlinu, Kijevu, Moskvi in Teheranu, medtem ko je pet veleposlanikov potrdil in ocenil kot ustrezne. Za neimenovanje omenjenih kandidatov, med katerimi je bil tudi Rupel, so takrat iz predsednikovega urada sporočili, da "nekateri ne izpolnjujejo zakonskih pogojev, nekateri nimajo dovolj strokovnih izkušenj, nekateri pa s svojim ravnanjem niso izkazali kvalitet, ki jih veleposlanik mora imeti, pri nekaterih izmed njih pa je izkazanih celo več navedenih pomanjkljivosti". Nato je predsednik države v omenjenem pogovoru za Radio Slovenija dejal, da Rupla ne bi potrdil za veleposlanika, tudi če bi ustrezno spremenili zakon o zunanjih zadevah, kot razlog za to pa je navedel pomanjkanje zaupanja vanj.