SDS in SNS pozvala Iva Vajgla k odstopu

Kot očitajo, je predsednik parlamentarnega odbora za zunanjo politiko (OZP) Ivo Vajgl z obljubo odškodnin izbrisanim kršil voljo volivcev na referendumu poleg tega pa je deloval tudi brez pooblastila DZ. "Vlada bo uresničila odločbo ustavnega sodišča" Vajgl je po navedbah medijev ter tudi SDS in SNS v Beogradu na sestanku s predsednikom odbora srbske skupščine za zunanjo politiko Dragoljubom Mičunovićem izjavil, da se bo začela uveljavljati odločba ustavnega sodišča v zvezi z vprašanjem statusa manjšin in izbrisanih oseb, ki bodo dobili dokumente in povračilo škode. Po drugi strani pa Vajgl pravi, da je na srečanju z Mičunovićem zgolj "mimogrede" povedal, da so se stranke nove koalicije soočile z vprašanjem t.i. izbrisanih ter da so v koalicijski pogodbi "popolnoma jasno povedali, da bo ta vlada uresničila odločbo ustavnega sodišča in to v celoti".

Kot menijo v SDS in SNS, je njegova izjava "sporna predvsem zaradi razhajanja z referendumsko odločitvijo ljudstva iz leta 2004, ki se je s 95-odstotno večino vseh, ki so glasovali, izreklo proti reševanju vprašanja t.i. 'izbrisanih' z izdajanjem odločb neposredno na podlagi odločbe ustavnega sodišča". Pri tem vodji obeh poslanskih skupin Jože Tanko (SDS) in Zmago Jelinčič Plemeniti (SNS) v pisnem javnem pozivu poudarjata, da bi imelo izplačilo odškodninskih zahtevkov, "ki niso omejeni z zakonom, velike in nepredvidene obremenitve državnega proračuna, s čimer bi bila ogrožena najbolj ključna področja socialne države, kot so zdravstvo, šolstvo in skrb za starejšo populacijo".

"Mogoče je najti bolj konstruktivno rešitev" "V poslanskih skupinah SDS in SNS se zavzemamo za spoštovanje ustavnih odločb in iz njih izhajajočih pravic, vendar menimo, da je mogoče najti bolj konstruktivno in bolj primerno rešitev, ki ne zahteva okrnitve kakovosti življenja slovenskih državljanov," so poudarili v obeh poslanskih skupinah. Ocenili so tudi, da so imele Vajglove besede v Beogradu "tudi izjemno negativne politične posledice, zlasti z vidika odnosa do vseh, ki so sodelovali pri osamosvojitvi Slovenije in še posebej tistih, ki so s svojim zdravjem in življenjem za samostojno Slovenijo plačali najvišjo ceno".

Opozorili so še, da kot predsednik OZP brez pooblastila DZ ne bi smeli podajati izjav ali stališč, ki zavezujejo Slovenijo, "obenem pa bi se morali zavedati tudi neprimernosti ter samovoljnosti odpiranja in napovedi reševanja občutljive teme t.i. 'izbrisanih' v Beogradu". V zvezi s tem izražajo "dvom v (Vajglovo) primernost za nadaljnje vodenje OZP in zahtevamo vaš odstop", so še zapisali v pozivu, hkrati pa k odzivu pozvali tudi vodstvo Vajglove poslanske skupine Zares in predsednika te stranke Gregorja Golobiča.

Janša: Izdajanje odločb je brez zakonske podlage O problematiki izbrisanih je v Ljubljani spregovoril tudi predsednik SDS Janez Janša. Po njegovem mnenju je "izdajanje odločb (izbrisanim) po vsem tem, kar se je dogajalo, brez zakonske oziroma brez pravne podlage". Če bi bila ta zadeva tako enostavna, kot se bere v koalicijski pogodbi nove vladne koalicije, potem bi bila po mnenju Janše že zdavnaj rešena.

"Tukaj je absolutno potrebno uveljaviti pravno rešitev, ki bo posamično obravnavala primere in ki bo omejila oz. izključila odškodnine. Vse ostale rešitve so v nasprotju ne samo z večinsko, ampak tudi s praktično absolutno izraženo voljo ljudi na referendumu," je še dejal Janša.

Grims: Do Vajglovih izjav naj se opredelita Zares in koalicija V PS SDS zahtevajo, da se glede izjav predsednika odbora za zunanjo politiko Iva Vajgl glede t.i. izbrisanih v Beogradu opredelijo v Zaresu. Po njegovem bi bilo dobro, če bi isto naredila koalicija kot celota, pa tudi "da bi Vajgl predvsem sam pretehtal to dejanje," je v izjavi za medije povedal poslanec SDS Branko Grims.

Zares: Zahteva po odstopu Vajgla je neutemeljena

V poslanski skupini Zares so poziv poslanskih skupin SDS in SNS predsedniku parlamentarnega odbora za zunanjo politiko Ivu Vajglu, naj odstopi, označili za neutemeljen, z njim pa naj bi si opozicijski poslanci "na znan način in z znanimi temami" nabirali politične točke.

V poslanski skupini Zares so medtem poudarili, da je bil Vajgl v Beogradu kot predsednik OZP prisoten kot udeleženec konference na temo Srbija, socialni dialog v regijah in regije v dialogu. Obisk srbske prestolnice zunaj okvirov uradnega potrjenega obiska oz. mednarodne dejavnosti DZ pa je izkoristil še za neuradne pogovore s predstavniki srbskih političnih oblasti in strank.

V pogovoru z Mičunovićem Vajgl po navedbah PS Zares tako ni nastopal kot poslanec DZ, še manj pa kot uradni predstavnik Slovenije s polnimi pooblastili za pogajanja o morebitnih mednarodnih pogodbah oz. mednarodnih obveznostih Slovenije. Šlo je za pogovor zasebne narave in ne za uradni del obiska na konferenci v Beogradu, so v PS Zares poudarili v sporočilu za javnost in dodali, da je zaradi tega zahteva po odstopu Vajgla s funkcije predsednika OZP neutemeljena.

Izjava predsednika odbora DZ za zunanjo politiko Iva Vajgla v Beogradu, da bodo imeli izbrisani v Sloveniji zagotovljen in urejen status, obenem pa tudi, da jim bo izplačana odškodnina, je nedvomno razburila slovensko javnost, je dejal vodja PS SNS Zmago Jelinčič. Če to namerava narediti "levi trojček", naj to plača iz svojih žepov, je zatrdil.

"Slovenija ni kršila nobene od človekovih pravic" "Še posebej zato, ker naj bi bilo, kot kaže, nagrajenih tistih 12.000 špekulantov, ki si niso želeli urediti slovenskega državljanstva in so bili proti samostojnosti Slovenije," je poudaril Jelinčič in dodal, da je to v nasprotju z vsaj "200.000 drugimi, ki so to zadevo uredili takoj od začetka osamosvojitve". Slovenija je imela po Jelinčičevem mnenju v tistem času izredno dobro zakonodajo in ni kršila nobene od človekovih pravic. Kasneje, pri bivši ZLSD pa je, pravi Jelinčič, zrasla ideja, da bi bilo lepo dobiti dodatnih 12.000 volivcev. Za ustavno sodišče prvak SNS še vedno sodi, da je "bolj politična organizacija kot kaj drugega, ker si lasti preveč pravic". Državni zbor ima pravico spreminjati ustavo, ne pa ustavno sodišče, je zatrdil.

"Ravno tako si je mnogo preveč pravic vzel tudi Vajgl, ki je v Beogradu kot predsednik odbora za zunanjo politiko izjavil predsedniku odbora za zunanjo politiko srbske skupščine Dragoljubu Mičunoviću, da bodo zadeve urejene in izplačane odškodnine," je poudaril in dodal, da je najvišja odškodnina okrog 600.000 evrov, in če se to pomnoži z 12.000, je to po Jelinčiču ogromno denarja.

"Morda je bila storjena kakšna krivica" "To bi bila popolna negacija slovenske osamosvojitve in vseh tistih, ki so žrtvovali življenje za to," je opozoril Jelinčič in dopustil možnost, da je bila pri izbrisanih morda storjena kakšna krivica, zato poslanska skupina (PS) SNS po njegovih besedah zastopa stališče, da je treba obravnavati tematiko izbrisanih "od osebe do osebe".