SiolNET. Novice Slovenija
2

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Ribja brv plagiat reškega mostu?

2

termometer

Potem ko je MOL izbral najboljšo rešitev za novo Ribjo brv čez Ljubljanico, so se na spletu pojavili zapisi, da zmagovalni projekt nekoliko preveč spominja na reški Most hrvaških braniteljev.

Najboljša projektna naloga za Ribjo brv je rešitev z delovno številko 12. Tako je pred dnevi odločila ocenjevalna komisija anonimnega javnega natečaja pri Mestni občini Ljubljana. Nova brv bo nadomestila obstoječo leseno in dotrajano brv, ki Ribji trg povezuje z Gerberjevim stopniščem.

Rešitev s številko 12 je delo profesorja na ljubljanski fakulteti za arhitekturo Petra Gabrijelčiča s sodelavci. Po mnenju komisije je zasnovana po načelu "manj je več", je preprosta, nevtralna in očiščena vsega nepotrebnega ter v bogato oblikovanem prostoru deluje zadržano in skladno. Zgrajena naj bi bila leta 2014, do konca oktobra pa bo v okviru razstave prispelih projektov na ogled v Mestni hiši.

Za nekatere je nagrajena rešitev sporna Seveda Slovenija ne bi bila vredna svojega imena, če se ekspresno hitro po objavi zmagovalca natečaja ne bi pojavili glasovi kritike, ki so izbiro okrcali. Še več, očitajo ji, da je plagiat.

Na enem od spletnih forumov so se uporabniki razpisali, da rešitev za Ribjo brv po videzu kar preveč spominja na Most hrvaških braniteljev na Reki.

"[Most hrvaških braniteljev] je videti fenomenalno, a zelo nevpadljivo, ker je postavljen v že tako širok in odprt prostor. Sem pa kar razočaran nad plagiatorstvom Gabrijelčiča. Sploh ker je ta skoraj identičen most v našem sosedstvu tik pred nosom, na Reki, in že od leta 2001 stoji tam. […] Me pa čudi, da tega plagiatorstva ni prepoznala natečajna strokovna komisija, ki bi morala vedeti, da skoraj identičen dizajn mostu že obstaja – tako blizu in že toliko časa," je pred dnevi na spletu zapisal forumaš z vzdevkom Gremi.

Neki drugi razpravljavec meni, da so pri izbrani Ribji brvi rešitve, ki zelo spominjajo na Most braniteljev. Na primer aluminijasti pod in lesen ročaj na vrhu stekla ter predvidena pritrditev steklene ograje.

Gabrijelčič: Ribja brv in most na Reki sta dve popolnoma različni zgodbi Pri Ribji brvi in Mostu braniteljev gre za dve zelo različni zgodbi, razloži Peter Gabrijelčič, s petimi sodelavci soavtor izbrane projektne naloge, ko ga vprašamo, kaj pravi o očitkih.

"Ribja brv, ozka brv za pešce visoko nad vodo, in reški most, spominski trg braniteljev kot široka ploščad nizko nad vodo, sta dva popolnoma različna objekta. Tako po zunanjih gabaritih, konstrukcijski zasnovi, prečnem prerezu, namenu, kot po prostorskem kontekstu," pravi.

"Na videz so si visokotehnološke in minimalistične rešitve podobne, se pa razlikujejo glede na kontekst, od primera do primera," pojasnjuje Gabrijelčič.

Pri Ribji brvi je bilo v ospredju spoštovanje do Plečnikove dediščine. "Odločili smo se za tako rekoč konservatorski pristop, podobno kot je to danes pogosto pri posegih v zgodovinsko zaščitene objekte. Torej da s čim manj opazno, vendar moderno intervencijo posežemo v prostor," je pristop k snovanju pojasnil avtor, čigar zamisel je med 51 oddanimi elaborati najbolj prepričala ocenjevalno komisijo.

"Uresničitev rešitve, kakršna je Ribja brv, omogočajo sodobne tehnologije in materiali," pravi. Kadar so razpisne zahteve ekstremne, kot je bilo pri natečaju za Ribjo brv, v poštev pridejo le najboljši proizvajalci. "Takšni, ki lahko zagotovijo zelo tanko pohodno plast, pod katero bodo nameščena grelna telesa za ogrevanje mostu, so le trije na svetu," razloži Gabrijelčič.

So pa pri obeh, Ribji brvi in reškem mostu, uporabljeni nekateri podobni tehnični detajli, pravi Gabrijelčič. Te ponujajo proizvajalci visokotehnoloških materialov in so v splošni rabi. Kljub navidezni podobnosti pa se njihova kakovost in dodelava ves čas izpopolnjujeta, še dodaja.

Koželj: Racionalne rešitve so univerzalne in se jih ne da avtorsko zaščititi Bistvene povezave med Ribjo brvjo in Mostom hrvaških braniteljev prav tako ne vidi Janez Koželj, profesor arhitekture in ljubljanski podžupan ter podpredsednik natečajne komisije, sestavljene iz trinajstih strokovnjakov, arhitektov, ki je za zmagovalca javnega natečaja brez pomislekov soglasno izbrala rešitev s številko 12.

"Most hrvaških braniteljev je brv nizko nad izlivom Riječine, ki vodi do vertikalnega spomenika," je zapisal Koželj. "Znano je, da zasnove mostov, ki temeljijo na načelih minimalizma, limitirajo v vedno bolj podobne rešitve glede na stopnjo redukcije. Doseči najtanjšo, najbolj transparentno, najbolj neopazno brv se ne da bistveno drugače, kot so to dosegli arhitekti reškega mostu ali Peter Gabrijelčič ali kdo drug. Racionalne rešitve so univerzalne in se jih ne da avtorsko zaščititi," pravi Koželj.

"Ocenjevalna komisija ni tista, ki presoja o avtorskih pravicah in izvirnosti dela. To je stvar avtorjev, ki morajo pri nastajanju avtorskega dela, zgledovanju po sorodnih delih, uporabi konstrukcij in gradiv upoštevati etični kodeks," razloži Koželj. Ob tem kritično dodaja, da se vprašanje, kaj je pri izbrani rešitvi spornega, upira zdravemu razumu. "Ali naj avtorsko zaščitimo še na primer okrogel steber ali patentiramo dvokapno streho?" se retorično sprašuje.

V arhitekturi se veliko stvari ponavlja, pa kaj zato! "Razpredati o tem, ali gre pri neki arhitekturni rešitvi za plagiat, je brez pomena," meni Janez Suhadolc, Gabrijelčičev in Koželjev profesorski kolega, ki v tem študijskem letu ne stoji več za katedrom.

"V arhitekturi se veliko stvari ponavlja. Pa kaj potem. Poglejte samo gotsko arhitekturo. Vse gotske cerkve so si podobne, pa nihče zaradi tega ne zganja vika in krika. Ali pa na primer ljubljansko stolnico in cerkev v Gorici," pravi Suhadolc.

O zmagovalnem projektu ima sicer svoje mnenje, ki ga je, pravi, Gabrijelčiču tudi povedal. "Izbrana rešitev za Ribjo brv je nevtralna, neizrazita," ocenjuje Suhadolc. "Name ni naredila ne vem kakšnega vtisa."

Kot ga nanj ni reški most. "Most hrvaških braniteljev na Reki, po katerem sem se sprehodil le enkrat, me ni prepričal. Je pa v primerjavi z Ribjo brvjo nekoliko bolj ambiciozna arhitektura," pravi upokojeni profesor.

Pri nas se vedno le kritizira Arhitekt Koželj je ogorčen. "Pri nas pravzaprav že vsako strokovno odločitev ali poseg v prostor sprejmemo tako, da iz nje naredimo afero in diskvalificiramo čim več strokovnjakov," se huduje nad pri nas priljubljeno panogo kritiziranja vsega, kar je dobro.

Koželj tudi meni, da odpiranje razprav o avtorskih pravicah v javnosti ni na mestu. "Takšne stvari naj urejajo avtorji med sabo."

"V arhitekturi je veliko zanimivejših tem, o katerih je vredno pisati," pravi njegov kolega Suhadolc.

"O eni takšnih so časopisi pisali ravno včeraj," Suhadolc namigne na primer novega Kolizeja, katerega usoda te dni zaradi menda previsokih gabaritov in posledičnih zapletov pri izhodiščih za pripravo konservatorskega načrta visi v zraku.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin