Revne mečemo iz velikih hiš?

Na začetku dolge in burne obravnave v državnem zboru sta dva zakona, s katerima želi vlada narediti sistem socialne pomoči pravičnejši, tudi s preprečevanjem zlorab in izkoriščanja socialne pomoči. Zakon o socialno varstvenih prejemkih bo prinesel strogo upoštevanje vrednosti nepremičnine, v kateri živi prosilec za denarno socialno pomoč in varstveni dodatek. Andrej Zorko iz Zveze svobodnih sindikatov nam je pojasnil, kaj to pomeni za socialno ogrožene, ki živijo v stanovanju, za katerega bo ministrstvo odločilo, da ni primerno: "Neka babica, katere otroci so odšli v Ljubljano, je ostala sama v družinski hiši v Prekmurju, veliki 200 kvadratnih metrov. Taka oseba sploh ne bo mogla pridobiti socialne pomoči."

Predlog zakona predvideva, da bo imel prosilec, za katerega bo država ocenila, da živi v hiši ali stanovanju, ki presega primerno vrednost, leto dni časa, da nepremičnino proda ali da v najem in se preseli v manjšo. Če tega ne bo storil in bo želel še vedno prejemati socialno pomoč, bo moral pristati, da država na njegovo nepremičnino vpiše zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine. To pomeni, da nepremičnine ne bo mogel prodati ali podariti oziroma nanjo vzeti hipoteke. Če bo to vseeno storil, bo država to izbodbijala na sodišču.

Ta postopek velja le za socialno pomoč v obliki denarne pomoči. Za varstveni dodatek – do tega so upravičeni upokojenci – bo zaznamba vpisana avtomatično.

Država bo ob smrti osebe, na katere nepremičnino ima vpisano zaznambo, od dedičev terjala vračilo denarja, ki ga je osebi dala kot socialno pomoč. Na ministrstvu obljubljajo, da v primeru, da bodo tudi dediči socialno ogroženi, dolga ne bodo terjali.

Možnost odrekanja socialne pomoči osebam, ki živijo v veliki hiši, že obstaja, a se praktično ne izvaja. V nekaterih primerih ob smrti prejemnika socialne pomoči država uveljavlja terjatve do njegove zapuščine. Zaznamba bo služila kot zavarovanje za terjatev države.

Rešitev z zaznambo je po mnenju ministrstva upravičena, ker oseba dobi socialno pomoč in hkrati obdrži nepremičnino. "Pogojevanje" socialne pomoči z vrednostjo nepremičnine se bo namreč zdaj izvajalo bolj strogo oziroma se bo šele začelo zares izvajati. Rdeča nit obeh zakonov namreč je, da mora prosilec sam storiti vse, da si zagotovi sredstva za preživetje. Šele nato posreduje država.

To je diskriminacija, so prepričani v socialni zbornici. "Recimo, da je neka delavka 30 let plačevala prispevke in si je uspela zgraditi hišo. Potem je bila odpuščena in potrebuje socialno pomoč. Če bo vrednost njene hiše presegala primerno vrednot, se ji bo pomoč pogojevalo. Brezdomec iz iste ulice, ki nič nima, bo pa takoj upravičen do te pomoči," argumentira predsednik socialne zbornice Bojan Regvar.

Meni, da je tako pogojevanje neustrezno, ker od socialno ogroženih zahteva preveč. "90 let stara vdova, ki živi v štirisobnem stanovanju in bo hotela prejemati varstveni dodatek, bo morala biti vešča prava, se znajti med računalniškimi bazami podatkov, poznati vrednosti stanovanja ter pravila v tem zakonu in še v kakšnem drugem. Bala se bo iti po pomoč k državi," je prepričan glede na svoje izkušnje.

Ocenjuje, da se bo pogojevanje pomoči z vrednostjo nepremičnine dotaknilo od 2000 do 3000 državljanov. "Ministrstvo ocenjuje, da bo število prejemnikov denarne socialne pomoči naraslo na 97 tisoč. Jaz pa ocenjujem, da bo prosilcev vsaj 130.000. Znotraj teh 30.000, ki jih bodo zavrnili, bo vsaj deset odstotkov takih, ki jih bodo zavrnili, ker živijo v neprimerni nepremičnini."

Prepričan je, da Slovenci ne bodo pristali na zaznambo tudi zaradi odnosa, ki ga imamo do nepremičnin. "Slovenci smo v večini lastniki hiš in stanovanj in to je za nas vrednota. Nepremičnina je za starejše življenjski projekt, ki je za njimi, za mlade je življenjski projekt, ki je pred njimi. To, kar dela vlada, je tresenje eksistence ljudi in njihove socialne varnosti," je dejal.